Vrednote, avtentičnost in dokumentarni film

Resnica in resničnost v dokumentarnem filmu je prvi (in zelo ambiciozen) poskus zajetja tako (empirične) zgodovine kot teorije dokumentarnega filma, v njegovi globalni razsežnosti in od začetkov filma do danes, v slovenščini, kar je nedvomno velik podvig in avtorja postavlja pred skoraj nemogočo nalogo: kako narediti celosten pregled dokumentarnega filma v prostoru in času ter mu dodati še tako pregled njegovih teoretskih obravnav kot lastno, avtorsko refleksijo, vse to skupaj pa spraviti v jasno, pregledno in razumljivo knjigo?

Ta zahteven in hvalevreden projekt je uspel le deloma. Na ravni knjige kot celote je takoj opazna eklektičnost, ki je na trenutke zelo moteča, saj so deli, ki pripadajo različnim žanrom pisanja in so bili napisani v različnih časih in za različne namene, precej nasilno nametani skupaj – tako knjiga vsebuje eseje, reportaže, teorijo, zgodovino ter drobne filozofske in politične opazke, kar je mešanica, ki bi bolj spadala v žanr izbranih del kot problemsko zastavljene monografije. Za zastavljeno nalogo si lahko takoj predstavljamo dve enostavnejši in elegantnejši rešitvi: ali teoretsko razpravo o dokumentarnemu filmu, kjer primeri iz zgodovine nastopajo kot ilustracije oz. ponazoritve tez, ali pa empirični, enciklopedični pregled zgodovine dokumentarnega filma, opremljen z minimalnim teoretskim aparatom. Obe izbiri bi bili verjetno bolj produktivni kot pričujoča, ki poskuša biti oboje in obenem še avtorjeva strokovna avtobiografija. Zadnje v knjigi nastopa kot alibi za nedodelanost in neodločnost pri obravnavi teorije in zgodovine dokumentarnega filma – avtorjeva strokovna (in tudi etična) udeleženost v »praksi« je tako alibi za teoretsko površnost in subjektivnost izbire, alibi za nepopolnost zgodovinskega pregleda.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!