V prispevku obravnavam televizijsko serijo Kirurg (The Knick 2014–) po dveh sezonah, predvsem iz perspektive pristopa k preteklosti in vloge ženske ter, splošneje, drugosti, ki je ključna pri oblikovanju progresivistične racionalistične paradigme, iz katere še nismo izšli. Objektifikacija drugega (spola, rase, telesa, lastne »duše«) je nujni pogoj moderne paradigme napredka, ki se vedno zgodi na račun nekoga ali nečesa. Analiziram tudi scenaristični narativ, pri katerem opažam mračnjaško tendenco, ki like skoraj obvezno zaplete v pogubne situacije. To je po mojem mnenju posledica projekcije retrospektivnega pogleda s točke sedanjosti, ki nima več utopičnih želja.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!