Vzgoja za film

»Nobene poti ni – ne ravne, ne vijugaste –, ki bi standardne ameriške filme približala filmom, kot so Kiarostamijev Kje je hiša mojega prijatelja?, Pasolinijev Evangelij po Mateju ali Moje poletje pri dedku Hou Hsiao-hsiena. Ni se treba »opravičevati« za »počasnost« filmov Abbasa Kiarostamija ali Hou Hsiao-hsiena: otrokom, ki so vajeni drugačnih filmov, drugih ritmov, drugačnih scenarijev, je take filme treba predstaviti mirno in brez zapletanja. Prav tako mirno je treba sprejeti prve reakcije, tudi neprijetne, ki jih izzove šok ob soočenju s filmom, o kakršnem se jim niti sanjalo ni. Edina resnična izkušnja srečanja z umetniškim delom je povezana z občutkom izgona iz udobja lastnih navad in idej. Prizadevati si moramo za takšno srečanje, četudi učinki niso takoj vidni ali izmerljivi. Resnično srečanje z umetnostjo je tisto, ki pusti trajne.«

Alain Bergala, iz knjige

Alain Bergala sodi med najvidnejša imena sodobne francoske filmske misli in pedagogike. V svojem bogatem udejstvovanju na filmskem področju je pustil najvidnejši pečat kot glavni urednik slovite revije Cahiers du cinéma in kot avtor študij o Jean-Lucu Godardu. Kot filmski pedagog je vodil državni projekt »Film v šoli«, ki je prenovil poučevanje kulturno-umetnostne vzgoje v šolskem polju in v francoski šolski sistem uvedel filmsko vzgojo.