KINO!/Ostrenje pogleda izredni filmski krožek III.: Wanda
Tretje izredno srečanje se je odvilo v intimnem vzdušju. Razprava je kakopak tekla o mojstrovini. 👌
Leta 1970 je ameriška avtorica Barbara Loden posnela svoje prvo – in zadnje – delo in z njim nastavila komajda opazno, a toliko bolj prodorno ogledalo novemu ameriškemu filmu. Od daleč se Wanda, odiseja junakinje iz obrobja delavske Amerike, ki obrne hrbet družini, se slepo odpravi v svet ter spajdaši z bančnim roparjem, zdi dovolj očitno intonirana z upornim duhom svojega časa. Vendar pa jo od utopizma kontrakultur loči pomembna razlika: njena junakinja se na svojem potovanju ne ozavešča ali osvobaja (kaj šele osmišlja); pogojev patriarhalnih in kapitalističnih odnosov ne prepoznava, zavrača ali presega, temveč jih s svojim telesom in golo eksistenco zgolj pooseblja … Njena lekcija je boleče jasna: utopizem (filmskih) kontrakultur je se vedno klavstrofobična fantazma moških, v kateri sama — tako kot avtorica in lastna kreacija — nima kaj početi. (M. K.)
I think that there is a miracle in Wanda. Usually there is a distance between the visual representation and the text, as well as the subject and the action. Here this distance is completely nullified; there is an instant and permanent continuity between Barbara Loden and Wanda.
Marguerite Duras
Če se nam želiš pridružiti naslednji teden, čim prej piši na ostrenje.pogleda@e-kino.si, v torek razpravljamo o neizpodbitno najboljšem Malickovem filmu … 🐈