Ljudje so trdili, da sta pred kamero igrali. Zmeraj, ko smo prispeli, da bi snemali – tam namreč zaradi neprijetnega vonja nismo ostajali – smo pustili avto za grmovjem in si poškropili gležnje proti bolham, ob tem pa smo lahko slišali njune pogovore … bili so takšni, kakršne smo tudi sami dobili. /…/ Ko je gospa Beale umirala, se je Edie obrnila k njej in jo vprašala: ‘Ali želiš še kaj povedati?‘, ona pa je odgovorila: ‘Nič več ni povedati, vse je v filmu.’

Albert Maysles