Eden najbolj znanih Fassbinderjevih filmov je satiričen in kritičen portret nemške povojne družbe. Vanjo se cineast poglobi prek lika Marie Braun, ki jo upodobi Hana Schygulla. Gre za film, ki v hitro nastalem, a obsežnem opusu režiserja predstavlja trenutek, v katerem je očiten njegov velikopotezni pogled na ustvarjanje.

Zakonu Marie Braun (Die Ehe der Maria Braun, Rainer Werner Fassbinder, 1979)

V Fassbinderjevi karieri je le malo tako neizpodbitnih vrhuncev, kot je Zakon Marie Braun, posnet med januarjem in marcem leta 1978, in prvič neuradno prikazan Cannesu istega leta, medtem ko je uradno premiero doživel v Berlinu februarja 1979. Maria Braun je postala Fassbinderjev kritiško in komercialno najuspešnejši film. V domačih kinematografih je prislužila 4 milijone nemških mark, v ZDA milijon dolarjev, v nekem prestižnem pariškem kinu so jo vrteli celo leto. Iz Fassbinderja je napravila mednarodno zvezdo, ki so jo – na režiserjevo veliko zadovoljstvo – prepoznavali celo na ulicah New Yorka in katere ime je krožilo med studijskimi šefi kot ime obetavnega evropskega režiserja. Postala pa je tudi eno ključnih del novega nemškega filma, srž ciklusa, ki je ‘obračunaval z nacistično preteklostjo’ /…/ Maria Braun je bila temelj, v retrospekciji pa utemeljitev kategorizacije, ki jo skupaj s kasnejšima filmoma [Lolo in Hrepenenjem Veronike Voss] uvršča v znamenito ‘trilogijo ZRN’, ki izpričuje najbolj zgovoren koncept kronologije, kavzalnosti, sosledja in posledičnosti – zgovoren predvsem v razodevanju Fassbinderjevega pojmovanja (nemške) zgodovine.

Thomas Elsaesser, Fassbinder’s Germany, 1996