Članek na temelju analitične obravnave konceptov filmskega esencializma in realizma izpostavlja osrednje mesto Andréja Bazina med esencialisti v razvojni liniji teorije filma. Esencializem je opredelitev, ki je iz aktualnega konteksta interdisciplinarnega polja filmske teorije razumljiva retrospektivno, v obravnavi tistih teoretskih intervencij, ki so s svojimi preudarki demonstrirale pomen filma kot kompleksnega družbenega pojava in kot revolucionarnega učinka v simbolni razsežnosti družbene reprodukcije. Bazinova osrednja vloga je utemeljena zlasti na dejstvu, da je odprl temeljne dileme, ki so omogočila ugledanje in razumevanje problematike filmskega fenomena tudi s stališča vzporedno izoblikovanih teorij kot na primer kritične teorije in nekoliko kasneje strukturalizma ter njegovih nasledkov. Na ozadju Bazinove zamisli o realizmu si – v luči izsledkov izpostavljenih teorij – filmski realizem lahko predstavljamo kot mentalni prostor, ki se s percepcijo filma oblikuje tako, da omogoča dinamično konstrukcijo subjekta bodisi v procesih vsaj dvosmerne identifikacije bodisi v gledalčevem enostavnem razločevanju subjektno-objektnih relacij v gibljivih podobah.

Integralna verzija se nahaja v tiskanem KINU!