Bo ta film pomagal dobiti vojno? NOB po h'woodsko

Leta 1942, kmalu po japonskem napadu na Pearl Harbor in vojni napovedi, je ameriška vlada ustanovila Urad za vojno informiranje (Office of War Information, OWI), svojo propagandno agencijo, ki je med drugim izdala Priročnik za filmsko industrijo (Manual for the Motion Picture Industry), v katerem je h’woodskim studiem pojasnila, kako prikazovati vojno: v filmih je bilo treba vedno pokazati, da se Američani borijo za svobodo in demokracijo, da se borijo proti fašizmu, da so na njihovi strani Britanci, Rusi, Kitajci ipd., da jih na domači fronti, ki je nepremagljiva, podpirajo ženske, da je ameriška vojska multietnična, da to ni razredna niti rasna, ampak ljudska vojna. In tako dalje. Film ni smel kompromitirati ameriških vojnih prizadevanj, ameriških vrednot, Amerike in njenih zaveznikov, pokazati je moral, kako ljudje v boju proti fašizmu žrtvujejo svoje osebne kaprice in kako tam, kjer vlada fašizem, domuje kaos. Amerika je morala biti prikazana kot raj za zatirane in brezdomne, kot popoln talilni lonec, kot obljubljena dežela, v kateri ni rasne, etnične in spolne segregacije. Vsak vod je dobil črnca, ki je bil enak med enakimi. Mahanja z zastavo in patriotski govori so bili nujni. Ameriški vojaki so morali biti pogumni in neustrašni – če so umrli, so morali umreti junaško. Filmi so morali »ideološkim konceptom vcepiti emocionalno moč« in »dramatizirati družbeno-zgodovinske informacije«.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!