Izum fotografije in boj fotografske podobe za njeno uveljavitev: nekaj estetskih dilem

K iznajdbi fotografije sredi 19. stoletja je prispeval razvoj dveh starejših znanstvenih principov. Prvi princip je bil prevzet iz optike. Svetloba, ki prodira skozi majhno odprtino zidu zamračene sobe, projicira sliko na nasprotnem zidu. »Camera obscura« (tako so poimenovali odkritje) je služila kot svojevrsten pripomoček umetnikom in znanstvenikom že od šestnajstega stoletja. V osemnajstem stoletju so jo izpopolnili v praktično »žepno obliko« – škatlico, ki je projicirala sliko na papir ali steklo. Umetnikom (znanstvenikom) je bilo tako omogočeno, da so lahko »optično« sliko tudi izrisovali. Drugi princip je izhajal iz kemije. Johan Heinrich Shulze je leta 1727 opozoril, da nekatere kemične sestavine, zlasti srebrove soli, potemnijo, če so izpostavljene svetlobi.

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!