Krizno obdobje – s tem pojmom psihologija označuje zastoje, razvojne upočasnitve ali celo regresije v razvojnem procesu osebnosti, ki so navadno pogojene z delovanjem ožjih in širših družbenih vplivov. V takšno obdobje je postavljen Pavle Komel, osrednja oseba filma. Kot študent psihologije lahko svoj položaj identificira, ne more pa kljub temu vplivati nanj. V ta okvir je postavljena »zgodba«, pravzaprav niz situacij, s katerimi se srečuje Pavle. Ni bil moj namen, da bi te situacije vzpostavljale že na prvi pogled trdno dramaturško strukturo. Izbor in logika zaporedja teh »prizorov« izhajata iz samega subjekta »kriznega obdobja«. Pavle ves čas išče novih »poti« iz svojega stanja.liminira vse, kar je bilo izkušeno (kraji dogajanja se skoraj ne ponavljajo in tudi osebe, razen Vesne, se pojavljajo le enkrat) in morda je prav v tem tudi izvor te brezizhodnosti.

Kljub temu ne mislim, da je scenarij dokončno izdelan. Kreativni stik z njim naj ostane do končne realizacije, obenem pa bo nekoliko »odprt« laže sprejel eventualne dopolnitve in izmenjave.

V Ljubljani, novembra 1978

Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!