Moje ime vam ne bo povedalo nič. Michael Scott. Vidite? Kaj sem vam rekel? Nisem pomemben. Sem sin dveh minornih zvezd, katerih sij je ugasnil že pred dolgim časom. Ja, manj kot nihče. Nikoli še niste slišali zame in kljub temu sem tudi jaz na svoj način del filmske zgodovine. Moj oče je bil Gordon Scott, zadnji Tarzan. Tudi to vam verjetno ne pomeni veliko, čeprav vam lahko povem, kako kul je bilo odraščati, vedoč, da je tvoj oče Tarzan. Igral je v šestih filmih o Tarzanu od leta 1955 do leta 1959. Drugi otroci so bili navdušeni. Tudi moja mama je igralka. Če ste določene starosti, ste slišali zanjo in ste mogoče enako, če ne še bolj navdušeni. Toda tudi če ste v svojih tridesetih letih ali mlajši in vam opišem filme, v katerih ste jo videli, boste vneto prikimali: »Itak. Seveda vem, kdo je,« čeprav njenega obraza mogoče ne boste mogli povezati z njenim imenom. Bila je srčna mlada pionirka v Iskalcih. Ne Natalie Wood. Tista druga. Poslušna hči, ki ostane doma in čaka na vrnitev Jeffreyja Hunterja. Bila je sestra Janet Leigh v Psihu, plavolaska, ki zaide v klet in hoče izprašati gospo Bates. Tako je, moja mama je Vera Miles. Nekoč je imela pred seboj obetavno kariero. Igrala je v filmih Johna Forda in Alfreda Hitchcocka. Bila je soigralka Jamesa Stewarta, Henryja Fonde, Boba Hopa in Johna Wayna. Igrala je celo v filmu, kjer sta nastopala oba James Stewart in John Wayne – v Možu, ki je ustrelil Liberty Valancea Johna Forda. Tako da ni bila ravno pasja figa. Vsako leto mlade ženske vzgajajo v zvezde. Pogosto jih postavijo ob bok velikim zvezdam, uveljavljenim starejšim glavnim igralcem v upanju, da se bo del magije prenesel na njih. Večinoma se ne. Ko se potencial zvezdništva ne uresniči, je ta nesojena zvezda izgnana iz raja, upokojena – lahko gostuje v kaki TV nadaljevanki ali pa, če ima res srečo, dobi celo lastno nadaljevanko. Veliko jih je poklicanih, a redke so izbrane. Moja mama je bila poklicana in izbrana.

Prevedla Maja Lovrenov
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!