Vsaka tendenca znotraj filmske umetnosti zrcali družbene in politične značilnosti svoje dobe, ki same po sebi so ali niso, odvisno pač od vašega razumevanja, odsev obstoječih ekonomskih pogojev. Dokumentarna metoda se je kot posebna zvrst filma, kot interpretacija družbenega občutenja in filozofske misli, ki se po svojem namenu in formi odločilno razlikuje od razvedrilnih motivov pripovednega filma, razvila v veliki meri kot odgovor na družbene, politične in izobraževalne potrebe.

V dosedanjem premisleku o tradicijah znotraj dokumentarnega filma smo skušali pokazati, da je dokumentarni film izvirna, neodvisna zvrst filmskega ustvarjanja, ki se od pripovednega filma ali ‘filmske drame’ razlikuje prav toliko, kot se biografija razlikuje od romana. Prav tako smo skušali opredeliti glavne značilnosti, ki ločujejo preproste opisne prikaze vsakdanjega življenja (potopisi, filmi o naravi, izobraževalni filmi in reportažni prispevki), ki ne izpolnjujejo zahtev dokumentarne metode, od ustvarjalne dramatizacije dejanskosti in izražanja družbene analize, ki sta temeljna predpogoja dokumentarne metode.

Prevedla Maša Peče
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!