Pes z avtoceste

Fotografija iz Vietnama. Zanimiva fotografija. Vanjo moramo veliko projicirati, da potem iz nje veliko razberemo.

Ameriški vojak si je nataknil napravo za poslušanje in z njo osluškuje tla.

Preverja, ali je iz tunelov, ki so izkopani v zemlji, slišati kakšno gibanje.

Neprebojni jopič, očala in stetoskop – videti je kot zdravnik. Ameriški vojak je zdravnik, ki hoče ozdraviti Vietnam. Podzemni Vietkong je bolezen, ki je napadla Vietnam. Ves Vietnam je bil prepreden s tuneli: tuneli so povezovali vasi, vodili so k podzemnim skladiščem živil in streliva, k podzemnim delavnicam in operacijskim dvoranam. Dostop do sistema tunelov je bil lahko pod pepelom ognjišča ali v votlem drevesu.

Američani so bili preveliki in prenerodni, da bi zlezli v tunele.

Šibkejši se skrije. Tuneli so nasprotje neba. Američani skoraj popolnoma obvladujejo nebo nad Vietnamom, Vietkong skoraj popolnoma obvladuje zemljo pod Vietnamom.
Ko so bili Francozi v Dien Bien Phuju obkoljeni, so se tudi oni skušali vkopati.Toda zemlja se je od večtedenskega obstreljevanja spremenila v tako fin prah, da so se jarki in tuneli sesuli. Vietnamska tla Francozov niso hotela zaščititi.

Aprila leta 1975, ko so se Američani že pripravljali na umik, je bil na sajgonskem letališču, v jedru območja, ki ga je še nadzoroval Thieujev režim, tabor z imenom »Camp Davis«. Tam je bila – na podlagi v Parizu sklenjenega sporazuma o premirju – nastanjena skupina vietkongovskih vojakov, ki je imela status, podoben vojaški misiji. Ti vojaki so vedeli za datum zadnjega napada na Sajgon in so se gotovo bali, da bodo pri tem izpostavljeni skrajno močnemu obstreljevanju. Pod barakami so zato začeli kopati zaklonišča; to so morali delati ponoči, izkopano zemljo pa je bilo treba skriti.

Iz tega vedênja vietkongovcev je bilo mogoče sklepati, da preti nevarnost, tako kakor lahko kmet iz vedênja živali sklepa, kakšno bo vreme.

Ameriški vojak na fotografiji tla osluškuje s stetoskopom. Lahko dostopen predmet iz civilnega življenja spremeni v vojaški predmet. Na ta način deluje kakor partizan, ki vse stvari iz svojega življenjskega okolja, tudi domača tla, naredi za predmet boja. Po navedbah kronistov vojn je Napoleon izjavil, da se je treba »proti partizanu boriti kot partizan«.

Poleg te improvizirane metode izvidništva so ZDA uporabljale tudi sistematične metode: izdelale so priročne eholote in sonarje. Fotografija iz zraka je pokazala, kje so zemeljske plasti ugreznjene ali stisnjene. ZDA so se proti Vietkongu borile po partizansko, kot protigverila, in tudi na običajen način, kot »mašina« za težke spopade.

Medtem ko eden od vojakov osluškuje tla, drugi drži puško z nasajenim bajonetom. To je za namene fotografije zaigrana bojna pripravljenost; tukaj tudi ni sovražnika, na katerega naj bi vojak streljal in ga zabodel – nobenega kam. Ponarejena poza izraža nekaj pristnega, brezciljno pripravljenost, pripravljeno na boj z nasprotnikom, ki je neviden in ki ne bo napadel, dokler smo na to pripravljeni.

Ameriški vojak je zdravnik, ki hoče ozdraviti Vietnam.

Vietkong je kri, ki teče po žilah Vietnama. Njegovo gibanje je bitje srca.

Prevedla Anja Naglič
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!