Snemanje invalidskega telesa v prostoru: od Titovega akvarija v Črni gori do napihljive kadi v Londonu

Na podlagi filmskega ustvarjanja in pisanja esejev ta članek raziskuje vrsto stavb v črnogorskem mestu Igalo. To področje je znano po svojih naravnih zdravilnih sred­stvih – blatu in vodi z visoko vsebnostjo mineralov – in je postalo ugledno središče za zdravljenje številnih kroničnih bolezni in rehabilitacijo. Tito je tam dal zgraditi vilo z velikim zasebnim rehabilitacijskim objektom, kjer je prejemal terapijo za svojo kronično bolezen, Univerzitetna bolnišnica v Oslu pa od leta 1976 v Inštitut Dr. Simo Milošević JSC pošilja svoje paciente. Članek, napisan na esejističen način, bralce popelje na potovanje skozi različne prostore, ki so jih uporabljali za zdra­vljenje in rehabilitacijo, pri čemer se poda tudi na polje študij invalidnosti, fizičnega pristopa k ustvarjanju filmov Wernerja Herzoga in načina, kako londonska pesnica Abi Palmer v svojem delu gradi na lastnih izkušnjah invalidnosti, kronične bolezni, kopanja in sanatorija. Prek avtoričine lastne prakse filmskega ustvarjanja in osebne izkušnje s kraja samega se članek vpraša, kaj pomeni, da k izkušnji invalidskega telesa v prostoru pristopimo prek filmskega ustvarjanja.

Prevedla Maja Lovrenov
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!