Jok, jok, jok. Za nekoga, ki se je povsem odpovedal rabi svojih čustev in obstaja v življenju zgolj kot ohišje za svoje srce, ohišje, ki ga ima v nadvladi izključno logika, je jok nerazpoznaven zven. Hlipanje in dretje na ves glas za tako osebo ne predstavlja nobenega problema – razen če jo samo doma sredi noči zbudi iz sosednje sobe. Ta nadležen pripetljaj v filmu Dojenčkove brce (BabyThump, 2...