IX. izredno o Mestu slovesa

Na IX. izrednem zasedanju KINO!/OP spletnega krožka smo razmišljali in debatirali o mojstrovini Mesto slovesa (La Jetée, 1962) enega večjih filmskih esejistov Chrisa Markerja.

V znanstvenofantastični viziji postnuklearnega Pariza [znanstveniki] iščejo možnost ponovne prilastitve (življenjskega) prostora skozi čas oz. časovnega prehoda v preteklosti, ki se odpira s spominjanjem. Za popotnika v času je izbran Človek z najboljšimi sposobnostmi pomnjenja na podlagi mentalnih slik, vizualno fiksiranih v spominu na ljubezen, ujeto v preteklosti. Po H. Bergsonu je le takšno spominjanje podob obrnjeno nazaj, v globino časa, le pogled, v katerem je naša sedanjost prežeta s preteklostjo, nosilec duhovnega pomena in pravega znanja o življenju. Markerjeve podobe so ekvivalent času, moč prizora (spomina) rešuje in prinaša večnost.

Dora Baras, KINO! 5/6