Naključje in njegove funkcije

Koncept golega naključja je v sodobni umetnosti nekaj zelo modnega in – tako kot pri vsaki modi – v ozadju skriva zelo pomembno zadevo. Ta posebna moda dodobra razgalja določen izrazit trend v trenutni teoriji estetike: osvetljuje številne načine, prek katerih je na Zahodu spodbijana tradicionalna integriteta umetniškega dela, in oblike prevpraševanja umetnikove poprej neoskrunjene vloge demiurga. Ta preiskovanja se raztezajo tudi onkraj tovrstih avantgardnih prizadevanj, saj odražajo zelo razširjeno, čeravno nejasno nepotrpežljivost nad čvrsto usidrano tradicijo »zaprtega« kot nasprotja »odprtemu« umetniškemu delu.

Kaj bi pojma »naključje« in »odprto delo« lahko pomenila v filmu? V literaturi, gledališču, slikarstvu, plesu in predvsem glasbi so ti pojmi med drugim označevali nenaden vdor bolj ali manj »naravnih« kontingenc v popolnoma umeten svet umetniškega dela, znotraj katerega so te že načeloma povsem neumestne. Kot bomo kmalu videli, je fenomen lasten tudi filmu, čeprav se tam pojavlja v povsem drugačni obliki.

Prevedla Jurij Meden in Nil Baskar
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!