Kinoki: prevrat

»… rad bi samo pokazal, da je bilo vse, kar smo doslej počeli v kinematografiji, stoodstotna zabloda in popolno nasprotje tistega, kar bi morali početi.«
Dziga Vertov

Iz poziva z začetka leta 1922

… Vi, filmarji:
vi, brezdelni režiserji in brezdelni umetniki,
izgubljeni snemalci
in scenaristi, porazgubljeni po vsem svetu,
vi, potrpežljivo občinstvo kinodvoran, trpežno kot mula pod težo ponujenih doživetij,
vi, nepotrpežljivi lastniki še ne propadlih kinodvoran, ki lakomno lovite drobtine z nemške, redkeje ameriške mize –
vi čakate,
izčrpani od spominov, vi sanjavo koprnite po luni nove produkcije v šestih dejanjih (nervozne naprošamo, da zamižijo),
vi čakate na to, česar ne bo
in česar se ne sme čakati.
Prijateljsko vas svarim:
ne skrivajte svojih glav v pesek kakor noji,
dvignite pogled,
ozrite se naokrog –
tamle!
jaz vidim
in sleherne otroške očke vidijo:
drobovje,
čreva doživetij
lezejo iz trebuha kinematografije,
ki jo je razparala čer revolucije,
tamle se vlečejo
in puščajo krvavo sled na zemlji,
ki drhti od osuplosti in gnusa.
Vsega je konec.

Prevedel Jernej Habjan
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!