Če ne pripoveduješ, umreš

Pripoved Noč kraljev (La nuit des rois, 2020) se odvije v zaporu La Maca. Idejo za film je Philippe Lacôte dobil v pogovoru s prijateljem iz otroštva, ki je tam nekaj časa služil zaporno kazen. Povedal mu je, da so imeli zaporniki navado, da iz svoje srede izberejo »Romana«, ki jim ob večerih pripoveduje zgodbe. Njegovo pričevanje je Lacôtu služilo kot navdih za film, v katerem premišljuje družbeno funkcijo pripovedi v zahodnoafriški tradiciji griotov.

Grioti nosijo spiritualno, družbeno in politično moč, saj so hkrati kraljevi svetovalci in potujoči pripovedovalci zgodb. V zahodnoafriški kulturi zgodbe združujejo zgodovino, pesništvo, legende in glasbo. V njih se meja med resničnostjo in domišljijo zabriše, kar se preslika tudi v Noč kraljev. Skozi zapornikovo pripoved se organsko prepletejo filmska realnost, legende in osebna zgodovina pripovedovalca, ki temelji na resničnih dejstvih o zloglasnem pouličnem roparju Zama Kingu.

Stapljanje ravni pripovedi, ki se giblje med legendo in dokumentarističnim, se odraža v sekvencah s pripovedovanjem. Prizori »Romanovega« pripovedovanja se izmenjujejo s flashbacki, ki prikazujejo pripovedovane situacije in dogodke. Slednji vtis dokumentarnega vzbujajo s svojo neolepšano, realistično vizualno podobo, ki jo zaznamuje tudi uporaba tresoče kamere iz roke, medtem ko se med samim pripovedovanjem v La Maci pojavijo trenutki, ki delujejo nenaravno. V Romanovo pripoved namreč zaporniki spontano in doživeto vnašajo lastne zvočne, glasbene in plesne interpretacije dogodkov.

S poseganjem v pripoved se v ubranih telesih in glasovih zapornikov slika družbena ureditev. Skoznjo film raziskuje delovanje zapornikov kot skupine, kako se njihova domišljija ter prepričanja, ki jih tvorijo, vpletajo v njihovo družbeno ureditev in pravila znotraj nje. Resnično namreč delujejo kot družba v malem – s svojimi tradicijami in pravili, družbeno razslojenostjo in notranjimi spori ter spletkami, ki jih ne morejo obvladati niti zaporniški varnostniki, ki so pravzaprav podrejeni vladajočemu zaporniku.

Tako film zgradi svojstven svet pripovedi in se pokloni zahodnoafriškemu pojmovanju mitičnega in faktičnega kot med seboj neločljivima vidikoma življenja.