Balon (Qìqiú, Pema Tseden, 2019)

Leta 1979 je Ljudska republika Kitajska za nadzor rasti populacije uvedla politiko enega otroka, ki je trajala vse do leta 2015. Država je zakon promovirala z različnimi finančnimi spodbudami in bonitetami, imel pa je tudi svoje izjeme. V primeru, da se je v družini rodilo dekle, da je bil otrok bolehen ali motorično zaostal, je družina lahko zaprosila za rojstvo drugega otroka. Izjeme so veljale tudi za etnične manjšine – imele so lahko po tri ali štiri otroke, seveda pa so jih v primeru rojstva novega otroka obdavčili.1 Etničnim manjšinam, kot je tibetanska, ki se v veliki meri preživljajo s kmetijstvom, politika enega otroka ne predstavlja težave le zaradi tradicionalnih verskih prepričanj. Otrok namreč predstavlja tudi delovno silo in skrb za starše v starosti, življenje na vetrovnih tibetanskih planotah, kjer prevladujeta pesek in groba trava, se namreč zdi garaško.   

Temo v filmu Balon (Qìqiú, 2019) obravnava Pema Tseden – prvi tibetanski režiser, ki uprizarja življenje sodobnega Tibeta, pri čemer uporablja izključno tibetanski jezik.2 V prepletu dokumentarnega in nadrealističnega prikaže življenje ovčerejske družine. Z dokumentarnim pristopom, pri katerem je pogosta kamera iz roke, beleži njihov vsakdan in navade, posebno pozornost nameni ovčereji. Komično potežkavanje ovnovih mod in spodnji rakurz ovnovega nasmejanega obraza med plojenjem ovc pa ne kažejo le na večvrednost ovna v čredi, ampak zrcalijo tudi odnos med spoloma v skupnosti.  

Drolkar je mama treh otrok, ki, da bi zadostila svojemu možu, pri tem pa ne zanosila in posledično nakopala finančno breme, redno hodi k zdravnici po kontracepcijo. Po njenem zadržanem obnašanju in smešnih prigodah, ki jih zdravnici zaupa šepetaje – kot recimo anekdota o najdbi kontracepcijskega obročka, ki ga je hči ženske s sosednje vasi nosila kot prstan in tako družino spravila v neprijeten položaj – se zdi, da je kontracepcija kljub državnim zapovedim nekaj sramotnega in mora zato ostati skrita, k čemer močno pripomore tudi religija. Umetna prekinitev zanositve naj bi umrlim onemogočala ponovno reinkarnacijo in jim povzročala hudo trpljenje. Ženska je torej tista, ki mora najti ravnotežje med tradicijo in modernimi zakoni.

Po smrti moževega očeta Drolkar zaradi nezmožnosti moževega brzdanja, da bi počakal na nov paket kondomov, zanosi in ravnotežje se podre. Pola med modernim in tradicijo, med katero mora Drolkar izbirati, utelesita napredna zdravnica, ki jo prigovarja k splavu, in sestra – budistična nuna, za katero se zdi, da jo je v preteklosti doživela podobno usodo. Dedkova smrt vse še dodatno zakomplicira, ko jim budistični prerok Lama pove, da se bo dedek reinkarniral v njenem zarodku. Pritisk s strani družine je velik, še večji, ker gre za moževega očeta. Močan vpliv vere v skupnosti ponazarjajo tudi modrikasti nadrealistični sanjski prizori. Drolkar v mislih na dobro družine izbere sama, pri čemer se zdi pomenljiv prizor prodaje ovce za šolnino najstarejšega sina. Ta je v nasprotju s poveličevanim ovnom le ena izmed mnogih ovac, ki jo žrtvujejo, da družina lahko preživi.

Balon skozi prikaz vsakdana Tibetancev ne približa le njihovega življenja, ampak odpira mnoga vprašanja. Poleg položaja ženske se skozi odnos med religijo in politiko v sodobnem Tibetu dotika tudi odnosa med Kitajsko in Tibetom, za katerega se zdi, da je Kitajska s svojo politiko pohodila navade Tibetancev, s čimer je oškodovala predvsem malega človeka. Simbolično na odnos kaže prizor, ko mož obstoji pred kipom kitajske princese. Edina ogromna infrastruktura v mestu predstavlja združitev Tibeta in Kitajske.


  1. Callick, Rowan. 2007: »China relaxes its one-child policy«. The Australian. Dostopno na: https://web.archive.org/web/20130517075913/http://www.theaustralian.com.au/news/world/china-relaxes-its-one-child-policy/story-e6frg6so-1111112880730; pridobljeno 27. 8. 2020.
  2. Lee, Edmund. 2019: »Tibetan filmmaker Pema Tseden on self-censorship, Chinese art-house film, and his late start in movies«. South China Morning Post. Dostopno na: https://www.scmp.com/lifestyle/entertainment/article/3018038/tibetan-filmmaker-pema-tseden-self-censorship-chinese-art; pridobljeno 27. 8. 2020.