»Nekoristna« svoboda uličnega umetnika
Dokumentarni kratkometražni film Oko Neaplja (L’occhio di Napoli, Nicolas Guillaume, 2019) spremlja vsakdan neapeljskega uličnega fotografa, za katerega se zdi, da živi dokaj svobodno. Državna politika v njem zbudi negotovost: v kolikor želi prejemati socialno pomoč, mora opustiti ulično prodajo fotografij in jo zamenjati s »produktivnejšim« poklicem.
Film predstavi protagonista kot popolnoma predanega svoji umetniški praksi, ki jo nadaljuje po svojem očetu. Ta mu ni posredoval svojega znanja, zato se je fotografskih tehnik pretežno naučil sam. Njegovi najpogostejši motivi so mačke in galebi, s katerimi se zaradi njihovega svobodnega življenja identificira. Skozi interakcije s someščani in potencialnimi strankami na ulici ga film umesti v širše urbano okolje. Zdi se, da ljudje – tako njega kot njegovo dejavnost – sprejemajo in spoštujejo. Skupaj s preostalimi uličnimi prodajalci oblikuje integralni del starega mestnega jedra, skozi katerega nenehno potujejo turisti in domačini. Kot sam pove, s pridom izkorišča tradicionalno orientiranost Neaplja in lepoto njegovih ulic. Trdi, da ljudje za razliko od razvitejšega severa, kjer vsi uporabljajo pametne telefone, zaradi katerih fizične fotografije izgubijo svojo veljavo, tukaj še cenijo takšne dejavnosti.
Protagonist deluje znotraj okvirjev sive ekonomije, ki se izmika dominantnemu načinu proizvodnje in državne regulacije. Očitno je to zanj edini način, na katerega lahko počne, kar si resnično želi in se s tem tudi preživlja. S tem ne prispeva v državno blagajno, zato ga socialna politika izloča. Vsakršna državna pomoč od njega terja omejitev dosedanje svobode in podreditev ustaljenim normam »koristnega« državljana. Iz njegove frustracije in stiske, ki jo izraža skozi izpoved sodelavcu na ulici, je razvidno, da bi mu dodatne finance koristile. Kljub temu je žrtev prevelika. Po globokem premisleku ob morju, se nazadnje odloči za svobodo in nadaljevanje fotografske produkcije.
Film s preprosto, a hkrati pristno govorico razgrne portret malega človeka v osrčju italijanskega obmorskega mesta, ki je za svojo definicijo svobode pripravljen sprejeti številna žrtvovanja. S prizori morja, ozkih tradicionalnih ulic, totalov mesta in rabo toplih barv se naslika utrip Neaplja.
