Obiskovalec v prostoru, obiskovalec v času

Kratki animirani film Dom (Home, 2019) Anite Bruvere prikazuje zgodbo hiše iz Londona v času med osemnajstim in devetnajstim stoletjem. Tam in takrat so si različne priseljene skupnosti ustvarjale dom. Zgodba treh družin iz različnih dežel, ki je prikazana v filmu, je ena zgodba, ki se z novimi priseljenci odvija vedno znova in znova.

Vsi liki v filmu so upodobljeni z akrilnim steklom, kar zabriše razlike med kulturami, zgodovino ali identiteto, razlikujejo se le v vrstah tekstilne obrtniške dejavnosti, ki jo opravljajo na podstrešju hiše na naslovu Princelet 19. Hugenoti, družina obrtnikov s svilo, je v nov dom prišla v začetku 18. stoletja. Animacija prikazuje ustvarjanje prta, s katerim so okrasili mizo in ki je edina stvar, ki ostane po njihove izginotju. V začetku 19. stoletja isti prostori doživijo novo življenje s prihodom mlade Irke z dojenčkom. Ta ustvarja čipke, ki jih zavezuje okrog ženskega krila, a primanjkovanje sukanca/zaslužka oba pripelje v smrt. Za njima ostane samo zapuščeno krilo. Tretja zgodba pa prikazuje prihod poljskih judov, ki si šivajo moške obleke. Za razliko od Hugenotov in Irke se tokrat (judovski) liki iz akrilnega stekla prvič oblečejo in tako prekrijejo lasten transparenten material. Svoje sledi v okolju pa ne puščajo samo s tekstilnimi izdelki ampak tudi z arhitekturnimi posegi (gradnja sinagoge).

Vsi liki filma so, kot rečeno, predstavljeni z enakim materialom: akrilno steklo, iz katerega so narejene ploske, skoraj dvodimenzionalne figure, je moderen material, ki deluje kot tujek v kontekstu lesenih trodimenzionalnih predmetov v slogu 18. stoletja. Akrilno steklo je obiskovalec v času, tako kot so priseljenci obiskovalci v prostoru.

Akrilno steklo je v dvajsetem stoletju zaradi uporabnosti in kvalitete začelo nadomeščati steklo. Je eno bolj kvalitetnih in vsestranskih materialov. Je lažje in bolj trpežno na udarce in pritisk kot steklo, zato se ga uporablja tudi v gradbeništvu in industriji. Kljub hitro vidnim praskam na površini akrilnega stekla (kar se opazi tudi na figuricah v filmu), se zmogljivost materiala ne spremeni. 

Film prikazuje eno zgodbo treh skupnosti, s poudarkom na vzdržljivosti pojava priseljencev ter konkretnih priseljencev samih. Vzdržljivost je tudi ena izmed glavnih lastnost akrilnega stekla, s katerim so priseljenci upodobljeni. Ustvarjanje novega življenja s prihodom v tujo deželo zahteva pogum in trdo delo ter vzdržljivost pod pritiski nesprejemajoče družbe, ki jih obravnava kot nezaželen tujek. Zadnja, judovska skupnost pa je za razliko od Hugenotov in Ircev uspela z obleko prikriti transparentnost materiala – transparentnost priseljenca v očeh domačinov.