Osvoboditev zadušenih krikov
Ničelna toleranca (Zero Impunity, 2018), prvi del trilogije bratov Blies s kolažem animacije in posnetkov raziskovalnih novinarjev ter aktivistov kritično opozarja na problematiko (spregledanosti) sistematičnega spolnega nasilja v oboroženih spopadih.
Pet poglavij, ločenih z mednapisi, na eni strani sestavljajo dokumentarni posnetki, projicirani na stavbe in druge dele mestne infrastrukture, ki prikazujejo pričevanja novinarjev, aktivistov in ostalih sodelujočih pri mednarodnem projektu Zero Impunity, po katerem je film tudi poimenovan. Medtem ko so posnetki predvajani v središčih svetovnih velemest, navidezno dostopni najširši množici ljudi, jih avtorja gledalcu podajata iz spodnjih, ponekod na pol skritih snemalnih kotov, kar ponazarja dejansko stanje neozaveščenosti in priča o zatiskanju oči pred zločini, ki se dogajajo povsod po svetu, tudi s strani tistih, ki naj bi nas pred njimi varovali.
Na drugi strani so v animiranih sekvencah predstavljene zgodbe izbranih žrtev spolnega nasilja in mučenja, pri katerih fokus ni več na okolici in odzivih ljudi, ampak predvsem na trenutno govorečih osebah. Te so večino časa prikazane v velikem planu, ki v ospredje postavlja človeški obraz, pogosto otopel od prestalih in še vedno prisotnih bolečin.
Z vidika občutljivosti tematike se zdi uporaba animacije, čeprav v večji meri omejena na »govoreče glave«, smiselna, saj omogoča upodobitev travmatičnih izkušenj, ki jih je zaradi sekundarne travmatizacije v neanimiranem dokumentarnem filmu težko prikazati. Ne glede na to pa se tudi tukaj slika, čeprav animirana, ob intimnem opisovanju določenih nasilnih dejanj umakne in tako pokaže spoštovanje do dostojanstva žrtve. Poleg tega zatemnitev zaslona omogoča usmerjenost zgolj na govorjene besede ter tako gledalcu, neobremenjenem s sliko, nudi več prostora za refleksijo in razmislek o slišanem.
Do kontrasta pri uporabi zvoka, ki skozi film izstopa le v redkih prizorih in pomenljivo kaže na neslišanost žrtev, pride na samem koncu filma. Zadnji kader poskrbi za pretresljiv zaključek, simbolizirajoč popolno nemoč žrtev zaradi sprenevedanja in (namerne) zaslepljenosti nosilcev moči, ki vodita do nekaznovanosti enih najtežjih hudodelstev zoper človečnost.