Poljski režiser Mariusz Wilczyński v svojem prvem animiranem celovečernem filmu Ubij to in zapusti to mesto (Zabij to i wyjedź z tego miasta, 2020) raziskuje napol sanjski tok misli z lastnimi zakonitostmi. Wilczyński sam film primerja s temačnim in skrivnostnim gozdom, v katerem se sprva zgubimo, nato pa na deblih najdemo drobne napotke, ki nas usmerijo naprej.

Zdi se, da film gledalca pogoltne vase in raztopi njegov subjekt, da razlika med režiserjem, gledalcem in likom v filmu ni več jasna, saj se film poigrava gledalčevimi asociacijami, ki jih prepleta s svojimi – kakor bi se stalno lovile in prehitevale in kot bi misli iz naše realnosti vdirale v film prek likov, prav tako pa obratno, včasih ni jasno, ali nas ti direktno nagovarjajo ali nagovarjajo nekoga v filmu.

Ubij to in zapusti to mesto (Zabij to i wyjedź z tego miasta, Mariusz Wilczyński, 2020)

Skladno s tem tudi naracija ne teče niti linearno, niti po nekih drugih logičnih zakonitostih, temveč v skladu s tokom emocij in asociacij, ponavljajočih se simbolov in filmu lastne metaforike. Zdi se, kot bi se prepletali dve realnosti; nekakšna brezčasna zunanja in nostalgična realnost spominov, ki po eni strani delujejo intimno, po drugi pa so dovolj splošni, da vzpostavljajo ločeno zgodbo. Realnosti se postopoma spajata – sprva prek asociacij, nato prek prekrivanja identitete likov in vdiranja posameznih likov. Ti drobni vdori in spremembe povzročijo, da se zgodba včasih zasuka in ponovi v več različicah, da nostalgija najprej prevzame nadrealističen značaj, ki se mestoma stopnjuje v grotesknega. Avtor riše odnose s poigravanjem z velikostjo: na primer v prizoru z ljubljeno žensko, kjer plešeta na rdečem ozadju, se ona pomanjša, sam pa v naslednjem prizoru privzame podobo velikana, kar nakazuje, da ne sodi v ta svet. Njegovi spomini privzamejo obliko igračk, skozi okno se razprostre njegovo otroštvo …

Mehke prehode med občutji in realnostima omogoča tehnika risbe na papir v kombinaciji z 2D računalniško, 3D računalniško, izvirnimi tehnikami in mešanimi tehnikami. Uporaba omenjenih tehnik omogoča, da film v črtni risbi na večinoma modrem ozadju izpostavi čustveno nabite vsakdanje elemente, kot so neonske luči, dežne kaplje na steklu in določeni pobarvani deli slike. Občutek nostalgije še poudari z zvokom in migetajočo sliko – ključna elementa, ki suvereno zarišeta režiserjev slog.