Razpetost med tradicijo in sodobnostjo
Film Balon (Qìqiú, 2019) spremlja skupino prebivalcev tibetanskega ruralnega podeželja pri soočanju z razpetostjo med tradicionalnimi družinskimi vlogami in resničnostjo spreminjajoče se sodobne družbe. Režiser Pema Tseden uporablja različne vrste kadriranja, osvetlitve ter prispodobe iz vsakdanjega življenja za prikaz okolij in načinov življenja. S prikazom vsakodnevnih ritualov režiser ustvari pristno, vzdušje, ki daje občutek dokumentarnosti.
Drolkar in njen mož Darje z družino živita v zelo tradicionalnem in z vero prepletenem okolju. Spolnost in zaščita sta tako v družinskem kot v širšem krogu sosedov tabu temi, ki se jima za vsako ceno izogibajo. Darje se ukvarja z vzrejo ovac, za njihovo reprodukcijo si mora sposoditi ovna. Oven je v prizoru, ko ga zaprejo v ogrado z ovcami prikazan poveličano, posnet je z žabje perspektive. Prizor je posnet z roke, podobe ovac z detajli (kot so na primer ovnovi testisi) se izmenjujejo na vsakih nekaj sekund, kar dodatno poudari prisotnost in pomen spolnosti. Ovce so pomembne predvsem zaradi rojevanja in vzgoje mladičev, kar je v tradicionalni družbi pričakovano od žensk. Podobno se ob pojavu neželene nosečnosti počuti Drolkar, od katere mož pričakuje, da bo otroka obdržala, čeprav si tega ne želi, to pa je od nje pričakovano tudi zaradi močnega vpliva budizma in vere v reinkarnacijo preminulih sorodnikov. Obenem se soočata tudi s strahom pred visoko kaznijo, ki jim zaradi politike enega otroka kitajske vlade grozi ob rojstvu še enega otroka.
Pomen tradicionalne miselnosti je prikazan s prizori znotraj družinske hiše. Strop in stene vedno izrazito omejujejo kader, kar nakazuje ozke okvire tradicionalne miselnosti. Tudi osvetlitev je bolj temačna, več je senc in velikih planov. Protagonisti so v prostoru bolj utesnjeni, kar pa obenem poudarja tudi varnost in domačnost, ki ju predstavlja tovrstni način življenja. Način, na kakršnega so živele že mnoge generacije prednikov. Tudi prizor umirjene molitve menihov ob pogrebu dedka ustvarja spokojno uteho pred negotovostjo smrti. Pomen in odnos do vere sta predstavljena v prizoru pogovora Darje in njegovega sina z lamo. Obraz lame ostane gledalcu skrit, prizor je osvetljen tako, da svetloba v snopih pada iz smeri, kjer lama sedi. To prikaže avtoriteto in upanje, ki ju njegove besede o reinkarnaciji dedka vzbujajo v Darjevih očeh.
Ruralnemu okolju je sopostavljena sodobnost predvsem v prizorih žene Drolkar pri zdravnici, prizorih pred šolo in v mestu. Prizori pri zdravnici so zelo svetli, med pogovorom protagonistke z zdravnico sta obe v enaki višini, kar izpostavlja enakost in sproščenost. Zdravnica je edina, s katero se Drolkar lahko pogovarja o spolnosti in splavu. V tem okolju pridejo do izraza tudi Drolkarine želje glede svoje dobrobiti, ne zgolj v kontekstu tega, kar je najboljše za družino. V prizorih, ki prikazujejo mesto, so uporabljeni predvsem totali. Protagonist je tako v naprednem okolju prikazan bolj nebogljeno.
Z razpetostjo se sooča tudi Darje. Čeprav ima do splava zelo konservativen odnos, z ženo uporabljata kondome. Spolnosti ne doživljata zgolj z vidika širjenja družine, ampak tudi kot užitek. Darje se zavzema tudi, da se najstarejši sin šola v mestu, čeprav to pomeni, da v prihodnosti ne bo nadaljeval z družinsko vzrejo ovac. Na nek način se zaveda, da so se časi spremenili in da lahko prihodnja generacija do boljšega življenja pride samo z izobrazbo. Nakup živo rdečih balonov na koncu filma simbolizira očetovo sprejetje sprememb.