Kako bi sam opredelil tisto, kar te je spravilo k snemanju filma Oča (2010)? Figuri očeta in sina sta na začetku skoraj povsem abstraktni, celo vizualno zliti z naravo, ki ju obdaja, in se šele počasi v teku filma oblikujeta v konkretna lika s konkretnimi družinskimi, družbenimi in celo političnimi ozadji. Vseeno ne moremo mimo tega, da figuro očeta med filmom vse bolj družbeno opredeljuješ. Na...
Pred kratkim si nekje izrazil slutnjo, da bodo Otroci morda bolj všeč ženskemu delu publike, nato pa naj bi se zgodilo ravno nasprotno ... Lahko mogoče bolj natančno opredeliš ta patos?
»Prvoosebna avdio-vizualna pripoved dosega z razvojem novih, vsakomur dostopnih medijev strašen razmah. Kombinacija poceni priročnih snemalnih napravic in velike pretočnosti interneta je sprožila poplavo posnetkov in filmčkov, ki krožijo po svetu in kažejo osebne zgodbe. Vendar pa vsak posnetek še ni film in vsaka osebna zgodba ne prvoosebna pripoved. Neobvladljiva epidemija zasebnih razkazovan...
»Et ecce infantia mea olim mortua est et ego vivo.« Avrelij Avguštin, Confessiones »Gotovo si pozabila svojega očka. Saj mu nič ne pišeš. Kako ti gre? Menda nisi bolna? Kako preživljaš čas? Ali nisi srečala Ljelke? Ali so punčke-igračke še žive? Mislil sem, da mi boš kmalu poslala povelje, ampak povelje ne pride in ne pride.« Iz Stalinovega pisma hčerki Svetlani, ok. 1930