Sharasojyu – drevo sorodnih duš

Ponovno se na filmsko-kritiškem krožku Ostrenje pogleda na Gimnaziji Bežigrad srečamo v četrtek, 24. januarja ob 15h v učilnici 107. Ogledali si bomo film Sharasojyu – drevo sorodnih duš (Shara sôju / Shara, 2002) Naomi Kawase.

»Skozi Sharasojyu nas izjemna sodobna japonska cineastka popelje z umirjeno intenzivnostjo. Kamera počasi, zavzeto sledi junakom po zapletenih uličicah Nare. Zaradi dolgih in preciznih posnetkov se zdi, kakor da se posamezni deli mesta, po katerih so hodili protagonisti, vtisnejo v spomin za zmeraj. Na pol dokumentarno svoje junake spremlja ob vsakodnevnih majhnih rutinah. Kamera izrisuje like, tako da počiva na čisto navadnih preprostih ranjenih ljudeh, jih objema in tako niza subtilne trenutke.« (Maja Krajnc, Radio Študent, 2006)

»Po eni strani Naomi Kawase v svojih filmih izpoveduje čisto konkretno bolečino in na ta način slika čisto konkreten čas, po drugi pa njene filme – skozi pozorne ‘beležke’ narave, tradicijo in z vračanjem v Naro – prežema neki abstrakten, večen čas, ki jih dela brezčasne.

Abstrakten čas bi lahko razumeli kot ‘preprečevanje’ odsotnosti, tako značilne za njen film, kot tudi možnosti političnih sprememb z zahtevami po enotni nacionalni kulturi. Tiho zveneče averzije Naomi Kawase do politične retorike, na primer do feminizma, bi lahko povezali s tendenco osebnega dokumentarnega filma na Japonskem. Ta je težil k osebnemu subjektivizmu, očiščenemu kakršnegakoli političnega teoretiziranja (Nornes, 2002). Vendar pa iz njenih del konsistentno veje napetost, ki zavrača prekrivanje odsotnosti, na različnih ravneh tematizirane v njenih delih.« (Maja Krajnc, »Iskanje izvora … o Naomi Kawase«, KINO! 2/3)