Podoba idiličnega rumenega polja z rdečimi cvetlicami in otroki, ki na njem prepevajo in vihtijo japonske zastave, se skozi film Cvet mladosti (Hanagatami, 2017) Nobuhika Obajašija v različnih ne tako idiličnih variacijah večkrat ponovi. Služi kot preroško napovedovanje dogodkov, ki sledijo v obalnem mestecu Karatsu in na širšem japonskem območju leta 1941 tik pred začetkom druge svet...

»Mimobežno, kot podoba iz sanj …«1, tako se začne film Cvet mladosti (Hanagatami, 2017) in tako se mladosti spominja generacija, rojena med leti 1935–40, ki je bila vzgojena v vojake, a po vojni zapuščena in pozabljena. Vsaj tako čuti pripadnik te čez noč izdane generacije – generacije, ki ne pripada nikomur – japonski režiser Nobuhiko Obayashi, učenec velikega cineasta Akire Kurosawe...

Piše se leto 1941. Pomlad je. Narava je polna življenja, prav tako od življenja kipijo protagonisti v nedavnem filmu staroste Nabuhika Obayashija. Pa vendar se vsak po svoje hkrati tudi tiho poslavlja od nje. Vstop Japonske v vojno in s tem hipni prehod najstnikov v svet odraslosti je namreč neizbežen. Kakšna pa je ob vsem tem vloga žensk v tradicionalni japonski družbi? V filmu se o tem sprašu...