Opis film v enem stavku bi se glasil – črno-bela ljubezen, polna barv. Kratki film Jana Cvitkoviča z miniaturno zgodbo preseneti z nenavadnim koncem, s katerim film zajame svoj naslov.

Ljubezen na strehi sveta (Jan Cvitković, 2015)

Nenehna trenja med Viktorjem in Ano sicer povzročijo konflikt, ki ga je moč razumeti kot vrh zgodbe, a je hkrati glavni krivec za utrditev razmerja. Na trenutke bi se namreč najrajši pokončala, spet drugič drug brez drugega ne moreta preživeti. Na koncu se ta konstantna »nevihta« med glavnima likoma razsvetli in nad razmerjem posije sonce. Prizor, ko drug drugemu obvezujeta opekline, nastale med prepirom, odraža nebeško nežnost.

Genialnost Cvitkoviča je ideja. Tako kot v filmu Od groba do groba (2005), kjer glavnega lika pokopljejo skupaj z njegovim avtom, se v Ljubezni na strehi sveta ta ideja pokaže z zadnjim kadrom, ko se kamera oddalji od hiške, v kateri živita Viktor in Ana. Hiška je namreč postavljena na strehi bloka sredi urbanega naselja, posejanega s stolpnicami.