Trenutek ujetosti, ki se lahko spreobrne v večnost

Današnji čas ni najbolj naklonjen mladim. Predvsem tistim, ki iščejo redno zaposlitev in želijo postati finančno neodvisni od svojih staršev. Med njimi je tudi veliko diplomantov, ki dneve, tedne, mesece ali celo leta iščejo primerno delovno mesto, s katerim bi si zagotovili svetlo prihodnost.

S to tematiko se srečamo v kratkem igranem filmu slovenskega scenarista in režiserja Urbana Zorka, Jašek (2015). Dogajanje filma je postavljeno v jašek pred supermarketom Eurodil, v katerem se je po neznanih okoliščinah znašel Miha (Anže Zevnik), mlad diplomant, zaposlen v supermarketu. Ravno jašek je osrednji simbol filma. Mihova ujetost v njem odraža brezizhodno življenjsko situacijo. Tako kot v jašku se Miha tudi v trenutni službi počuti ujetega, saj si želi dela, ki bi ustrezalo njegovi izobrazbi.

Ob jašku se ustavljajo različni ljudje – športnik, starec, dekleti, šef, ki se z Miho zapletejo v krajše pogovore. Liki so karikirani do te mere, da jih lahko vidimo kot simbole za različne družbene skupine – ljudje, obsedeni z zdravim življenjem, kvazi intelektualci … Kljub temu da Miha sprva prosi za pomoč, mu nihče od mimoidočih ni pripravljen pomagati. Čez čas pa se zazdi, da Miha pravzaprav ne želi iz jaška, saj se ne potrudi dovolj, da bi zlezel ven. Je utesnjen, obupan in ujet. Ime supermarketa »Eurodil« deluje metaforično, saj se dandanes zdi, da Evropa »dila« svojo ideologijo med Evropejce.

Vse več mladih se je že in se še bo znašlo v takšnem ali drugačnem jašku. Miha si je sicer želel ven, vendar bi lahko storil še veliko več, da bi dvignil pokrov in zlezel ven, česar pa ne bi mogel doseči brez pomoči drugih. Tako film na metaforičen način aktualizira trenutno stanje mladega diplomanta.