Ljubezen na strehi modernega sveta

Biti na vrhu ne pomeni tudi biti na vrhuncu. Ko si predaleč od tal, se začneš počasi oddaljevati od okolja, prostora in časa, v katerem živiš. Prav to je značilno za mnogo upokojenih, ostarelih parov, ki se z izgubljanjem v vsakodnevni rutini vse bolj oddaljujejo od tal in drug od drugega. Posledično se pričnejo nostalgično vračati spomini, ki z malo pozabljivosti kmalu postanejo jabolko nesmiselnega spora. Vsi nesmiselni spori predstavljajo nemoč v ujetosti v nekem tujem, novem prostoru. Če se privadiš, živiš, če ne pa do konca životariš na strehi, strehi modernega sveta.

Kot izviren način pristopa k tej tematiki je komičen pogled skozi staromodno (ali dolgočasno) sivo. Mož in žena v običajnem paru na strehi sveta se vsak ukvarja s svojo kratkočasno dejavnostjo. Mož popravlja uro, žena šiva perilo. Vmes si izmenjujeta kratke spomine, ki pa se jih še sama ne spominjata dobro. Ves film, ves sprehod skozi meglen spomin je posnet kot trenutek. Kot brezčasen trenutek, ki se raztegne na ves preostanek življenja. Življenja na strehi modernega sveta.