Plavanje ali prvi skok v puberteto

Plavanje (2014) se na prvi pogled zdi čisto konvencionalen film. Če si predstavljamo, da je Zora planeta opic (The Dawn of the Planet of the Apes, 2014) tipičen znanstveno-fantastični blokbuster, bi lahko rekli, da je Plavanje tipičen študijski film. A ker Zora planeta opic spričo dandanašnjih blokbasterjev precej nad običajnim nivojem, tudi Plavanje ni običajen film. Gre za neko specifiko, da film ne izstopa posebej, a v nekaterih primerih lahko prav to naredi film zanimiv, dovzeten za širšo publiko, a hkrati ne preveč populističen. Če je težava sodobnih znanstvenih fantastik, da je prisotno nesmiselno nasilje, in temeljijo na poraznih scenarijih, je tisto, kar študijske filme naredi težje gledljive, to, da si prizadevajo eksperimentirati, uporabljajo preveč sunkovite ali počasne premike kamere.

Plavanje domiselno poveže oz. problematizira prepad med islamsko in zahodnjaško (»slovensko«) kulturo. Film nas popelje v glavo pubertetnice, enkrat rožnato in idilično, spet drugič tragično in obupno. Glavna protagonistka Sanela je dekle v cvetu odraščanja, razpeto med različnimi kulturami in prostori, v katerih živi in v katera se poskuša socializirati.