Dekleta sonca
Dokumentarni VR film Dekleta sonca (The Sun Ladies, 2018), ki pripoveduje o iraški ženski bojni enoti poimenovani Dekleta sonca, je nastal kot sodelovanje igralke in aktivistke Marie Bello, VR umetnice Wesley Allsbrook, neodvisne filmske ustvarjalke in 3D specialistke Celine Tricart ter mladega britanskega vojnega reporterja Christiana Stephena, zagovornika VR filmske tehnologije, ki je svoj prvi VR dokumentarni film v vojnem območju posnel že leta 2015 (Welcome to Alepo), ko je sam odpotoval v takrat enega najnevarnejših krajev na svetu, sirijski Allepo.
Avtorji so žensko bojno enoto predstavili skozi oči njene vodje Xate Singali, ki jo sprva vidimo kot animacijsko figuro v rdeči burki. Skozi slušalke, ki so obvezen element pri ogledu VR filma, poslušamo njen glas, ki opisuje genocid iz leta 2014, ko so islamski skrajneži v mestu Sinjar pobili vse moške ter ugrabili, zlorabili in prodali v suženjstvo na tisoče žensk. Ta grozljivi dogodek, ki ga ponazarjajo posnetki, ki se v 360-stopinjskem krogu vrstijo okoli nas, je Xato, nekdaj slavno kurdsko pevko, ter številne druge preživele ženske nagovoril, da so se povezale in združile moči v boju proti ISIS-u, da bi enkrat in za vselej preprečile nasilje nad svojim ljudstvom. Ko Xata z zgodbo o masakru preide na zgodbo o sebi in svojih sobojevnicah, se animacija zaključi in kar naenkrat se pred našimi očmi pojavi ona in njen obraz. Ozremo se okoli sebe in dojamemo, da se tudi sami nahajamo v njihovem vojnem štabu, med njimi: opazujemo jih pri vsakdanjih opravilih, pri čiščenju orožja, pranju perila, igri z otroki …, skupaj z njimi sedimo za pogrnjeno mizo. Čar VR tehnologije in 360-stopinjskega filma je, da se ne dogaja le statično pred nami, ampak smo postavljeni v samo središče dogajanja, zato se lahko obračamo na vse strani: pred nami stoji Xata, za nami se podi otrok, na levi imamo kup vreč – povsod je kaj videti. Liki pred nami niso le dvodimenzionalne podobe na platnu, ampak postanejo otipljive figure; ves čas želimo iztegniti roko in se jih dotakniti.
Dokumentarni film v takšni formi je lahko učinkovit, saj zaobjame vse naše čute in dovoljuje, da se potopimo v svet okoli nas in z vsem svojim bitjem prisluhnemo glasu in obrazom, ki nas nagovarjajo.