Sliki, ki se klešeta
Posedanje po plažah, poljubljanje v morju, lepotna tekmovanja deklet ter hitrostno tekmovanje žretja in pitja fantov. Rock koncerti in petje ob sončnem zahodu. Popotovanje iz kraja v kraj, spletanje prijateljstev in ljubezni. Poletno uživanje. Tako Dragutin Kostić v filmu Jugoslavija za mlade (1971) oblikuje razglednico brezskrbne mladosti v Jugoslaviji. Sliko spremljata nediegetski zvok in rock (na primer srbski prevod pesmi Let The Sunshine In [Daj nam Sunca]).
Popolnoma drugačno podobo odraščanja v Jugoslaviji poznih 60. let v Jutrišnjem Delu (1967) prikaže Jože Pogačnik. Film sledi dečku, ki za razliko od marsikaterega vrstnika noči preživlja na ulici, saj prodaja najnovejši izvod časnika Delo. Njegovo potepanje po ulicah spremlja istega leta, kot je nastala pesem Massachusetts skupine Bee Gees. Ostro jo preseka zvok pušk, kader dečka zamenjajo fotografije iz časopisov. Dečkov obraz je celo noč brezbrižen, naslovnice časopisa se ga ne dotaknejo. Njegovo prodajo režiser prepleta s fotografijami vojnih grozot, politikov, razgaljenih dam in reklam. Dečkovo prodajanje jutrišnjega izvoda prekine z ostrim rezom vpeljana sekvenca, ki spominja na televizijsko reklamo: gospa hodi ob cesti in v rokah nosi pralni prašek Mixal in nenaravno pove, zakaj kupuje prav to blagovno znamko.
Pogačnik filmsko formo prepleta s časopisno – novice so strnjene, prekinjajo jih reklame. Fotografije komentirajo površinskost časopisov, ki poročajo selektivno. Forma filma tako spominja na branje časopisa – prizori z dečkom se izmenjujejo z branjem člankov.
Z osredotočenostjo na dečka Pogačnik kljub zarisu dogajanja v poznih 60. letih – s fotografijami ameriškega predsednika Lyndon B. Johnsona, nasmeha Audrey Hepburn, krutosti vojnih grozot v Vietnamu, razgaljenih deklet – opominja, da kljub burnemu dogajanju po svetu življenje običajnega človeka teče naprej. Ob koncu dečka predstavi še s fotografijami. V domačem okolju je obkrožen s prijatelji, v ponošenem puloverju se sklanja nad krožnikom in je enolončnico, ki si jo je verjetno prislužil z nočnim delom. S tem režiser morda opozori, da bi morali časopisi pozornost nameniti tudi problematiki socialne neenakosti v takratni Jugoslaviji.