Madeleine v otroštvu posilijo. Travmatična izkušnja jo zaznamuje tako, da ni zmožna spregovoriti niti besede. Nekega dne štopa ob cesti, ustavi pa ji Tony, zvodnik, ki jo zaprto v svojem bordelu drogira s heroinom in ji kasneje zaradi poizkusa upora tudi iztakne oko. A Madeleine bolj kot njena ujetost v začaran krog med drogami in prostitucijo prizadene uboj ene izmed preostalih prostitutk in ker ob takšnih krivicah ni več zmožna zamižati na eno oko, se odloči glavnemu zlikovcu maščevati. Začne se njeno urjenje in takoj je jasno, od kod je črpal Tarantino za svoj Ubila bom bila 2 (Kill Bill: Vol. 2, 2004).

Triler – krut film (Thriller: A Cruel Picture, Bo Arne Ivenson, 1973)

Prvi del Trilerja – krut film (Thriller: A Cruel Picture, Bo Arne Vibenius, 1973) vse do začetka njenega urjenja zaznamuje Tonyjevo izživljanje, njeno drogiranje in spolni odnosi z včasih bolj včasih (oz. večinoma) manj privlačnimi strankami. Seks je prikazan mehanično, rutinsko, kakršno je tudi Madeleinino bordelsko življenje. Večja mera življenjskosti pa se pojavi s sekvenco njenega urjenja, saj je ne le bolj dinamična in hitreje zmontirana, temveč se v njej pojavijo prvi komični trenutki filma. Triler namreč krasi posrečen humor, npr. v prizoru, v katerem se Madeleinin učitelj borilne veščine vztrajno meče po tleh, ali pa v tistem, kjer inštruktor vožnje Madeleine vpraša, če bi se želela naučiti voziti hitreje od večine ljudi.

Madeleine po zahtevnem urjenju osredotočeno stopi na pot maščevanja. Vzporedno z njeno suverenostjo in – posledično – umirjenostjo, se umiri tudi sam film, ki preide iz kaotične, repetitivne zmesi spolnosti, drog in nasilja v izčiščen, kontemplativen prikaz maščevalnosti v vsej svoji hladnokrvnosti. Takrat nastopi tudi glasbena spremljava, sestavljena iz mehaničnih, upočasnjenih, vibrirajočih zvokov in glasov, ki kljub občasnim visokim frekvencam ne deluje moteče, temveč hipnotično. Zvočna podlaga poleg upočasnjenih posnetkov poudarja intenzivnost Madeleininih nasilnih dejanj in jih estetizira, poveličuje. Madeleine skozi ubijanje sprošča svojo maščevalnost, zaradi omenjene glasbe pa tudi kadri z zlikovci, ki prestreljeni počasi padajo na tla, delujejo sproščujoče.