Izgubljeni sateliti

Razvoj tehnologije in socialna omrežja nam navidezno omogočajo, da smo vedno v stiku s svojimi prijatelji. Tudi mladi protagonist filma The Lonely Orbit (2019) ima pri sebi ves čas telefon. Ploskovita 2D animacija, ki vsebuje le tri barve – modro, belo in oranžno, prikaže mladega satelitskega tehnika, ki je kljub svoji sanjski službi nezadovoljen. Pogreša namreč svoje prijatelje, s katerimi se zaradi nove službe bolj malo vidi.

Dogajanje je postavljeno v ne tako oddaljeno prihodnost, v kateri je velik del družbe zaposlen na področju vzdrževanja omrežji in virtualnega sveta. Prevladovanje modrih in belih odtenkov ter izčiščenost prostora, v katerem ima vsak predmet določeno funkcijo, daje občutek urejenosti, hkrati pa deluje hladno in odtujeno. K temu pripomore tudi glasba, katere toni spominjajo na piske, ki jih ob dobivanju obvestil proizvedejo mobilniki in druga tehnika. Z umirjenim ritmom, ki je venomer prisoten, nakazuje na to, kako tekoče je delovanje družbe. Delavci na podoben način, kot deluje družba po besedah Guya Deborda, med svojim delavnikom skrbijo za virtualni svet, v prostem času pa so njegovi uporabniki. Splet tako popolnoma obvladuje njihova življenja. Mladi tehnik sprva tako kot drugi opravlja svoje naloge; v svojem kotičku v vrsti mnogih pisarniških kock skrbi za satelit. Zaradi občutka osamljenosti začne pozornost bolj kot satelitu posvečati spletnemu pogovoru s prijatelji, dokler nekega dne zaradi njegove površnosti satelit ne odpove …

Prikaz sveta, v katerem je vse podrejeno funkcionalnosti in redu, asociira na v bližnjo prihodnost postavljeno film Ona (Her, 2013), ki obravnava podobno tematiko. Oba protagonista tolažbo za osamljenost najdeta v virtualnem. Če si Theodore v filmu Ona za partnerko omisli program, je mladenič v The Lonely Orbit manj radikalen – socialna omrežja mu omogočajo, da kljub zaposlenosti ostaja v stiku s prijatelji. Avtor je v pogovoru po projekciji razložil, da je virtualni stik lahko super, vendar ne zadostuje. Vsake toliko se moraš dobiti v živo in občutiti toplino ob bližini prijatelja, kar pa postaja z leti vedno težje. Prvo zavedanje tega nastopi po koncu študija. V obdobju šolanja s svojimi prijatelji vsak dan preživiš več ur, ko enkrat zaključiš z izobraževanjem, pa se vsi kar naenkrat porazgubijo; nekateri grejo v tujino, drugi v službo in tako po nekaj letih pride do čakanja na tistih nekaj dni v letu, ko se končno vsi skupaj zberejo na kupu. Prav razpršenost prijateljev je navdahnila film The Lonely Orbit.