Izkoriščanje v zlatem rezu

Za finski film Kratt (2020) je značilna dovršena tehnična izvedba. Vse od premikov kamere in izredno hitrih približevanj na detajle v prizorih, ki preusmerijo pozornost in tako poudarijo pomembne trenutke v filmu, do spreminjanja osvetljave predvsem obrazov likov, ki narekujejo spremembe v občutenju določenih situacij. Najbolj pa v filmu izstopajo elementi kompozicije, kot so zlati rez, pravila tretjin, simetrije in podobnih klasičnih pravil in zapovedi postavitve znotraj kadra. Zlati rez, ki je v Krattu velikokrat uporabljen, pritegne pogled na pomembne elemente/informacije kadra, ustvarja estetsko prijetno fotografijo, pravilo tretjin pa pomaga dati večji poudarek motivu.  

Kratt se prične z Mio in Kevinom, ki ju starši pošljejo na počitnice k babici. Ta jima nekega večera pripoveduje zgodbo o grofovem dnevniku, v katerem so navodila za izdelavo Kratta, ki za svojega stvarnika opravlja dela. Da bi pomagal babici pri opravilih, se ga Mia in Kevin s pomočjo novih prijateljev odločita sestaviti. A pri tem se zgodi ironičen zasuk, saj Kratt postane kar babica sama, ki tako opravlja še več dela. 

Kratt se večinoma drži omenjenih pravil zlatega reza, tretjin, simetrije, kompozicija je očitno korektna, zato toliko večjo razliko ustvarjajo odstopanja. Pravila, ki so tako dosledno upoštevana skozi celoten film, so kršena na njegovih ključnih točkah.

Prvič je pravilo očitno kršeno v prizoru, kjer se otroci – prav tako prvič – srečajo s hudičem. Kadri hitro preskakujejo od lika do lika, dogajanje je precej pospešeno. Ta prizor je eden izmed ključnih, saj se s prejemom krvi lokalnega guvernerja hudič vseli v dušo babice, ki postane Kratt. Tako babica ni več babica, ampak je postala stroj, ki prejema in izpolnjuje dana navodila, obenem pa jih tudi aktivno zahteva. Posledično tudi vnukoma ni več potrebno opravljati svojih opravil, omogočeno jima je bolj sproščeno in svobodno preživljanje počitnic. 

Drugič se še bolj očitno kršijo pravila v prizoru, kjer babica (ponovno ob polnoči) čaka na navodila za delo. Ko teh ne dobi, gre iskat lastnika svoje krvi, tj. guvernerja. To je tudi dramski vrh zgodbe, saj babica ne služi več prvotnim osebam, čeprav služi prvotnemu namenu. Ta prizor lahko razumemo kot vrhunec zgodbe, ki povzroči tudi največ kaosa in zmede: to je poudarjeno s kadriranjem brez upoštevanja proporcev zlatega reza in uporabo nestatične kamere.

Dva glavna prizora, v katerih pride do kršenja kompozicijskih pravil lahko razumemo kot neko ključno spremembo, saj po obeh prizorih v zgodbi pride do izkoriščanja babice, ki pa se v primerih vnukov in guvernerja razlikuje. Če se vnuka stalno zavedata, da bosta lahko babico izkoriščala v svoj prid, je bil guvernerjev ukaz, naj iz njegovih (političnih) nasprotnikov naredi pice (kar je babica tudi storila), izrečen v šali, saj ji po tem ni želel več dati novih nalog.

V filmu Kratt je glavna tema iskanje nekoga, ki bi za različne like (npr. vnuke, guvernerja …) opravljal njihovo delo. Film tako s tehničnimi odločitvami, še posebej izrazito z uporabo zlatega reza in kršenjem pravil kompozicije, opozarja na trenutke, ko babica/Kratt prevzame opravljanje nalog nekoga drugega.