Ježeva hiša – dobro je biti lastnik nepremičnine

Ježeva hiša (Ježeva kuća, 2017), hrvaško/kanadski animirani film Eve Cvijanović, ima vse značilnosti poštene basni. Podajanje moralnega nauka skozi nekoliko za lase privlečeno priliko. Enodimenzionalne in močno arhetipske like. In seveda, cel kup prikupnih govorečih antropomorfiziranih živali. Toda Ježeva hiša v klasično strukturo fabule doda dovolj svojih izvirnih idej, da je končni rezultat zabaven in prijeten film z veliko značaja.

Glasbena podlaga filma bi na primer bolj sodila v tipični vestern kot v zgodbo o govorečih živalih; in tudi podoba ježa, »osamljenega lovca«, ki stopa po neukročenem Divjem Gozdu s kavbojskim klobukom na glavi, komično spominja na kavbojske junake tega filmskega žanra. Ko jež obišče lisico, ki ga je povabila na kosilo, jo pozdravi s pompoznim, pretiranim in baročno obarvanim govorom ter ji kot darilo svečano izroči prgišče pikapolonic. Po gostiji se odpravi domov – in lisica, ki ji ježeva zvestoba do svojega doma vzbudi radovednost, se odloči odkriti, v kakšni graščini biva njen prijatelj. Na poti do njegove hiše naleti na klasične basenske like: arogantnega volka, butastega medveda in zadeto divjo svinjo, ki se valja sredi jase fluorescentno osvetljenih gobic. Vsaki od živali se zdi ježeva navezanost na svoj dom idiotska in hkrati zanimiva, zato se odločijo pridružiti lisici na njenem joggingu do ježevega doma.

Ko se končno soočijo z ježem, ki ravno odklepa vhodna vrata, svinja, medved in volk takoj začnejo brez milosti zasmehovati ježevo ljubezen do doma (lisica se skrije za drevo, ker morajo biti vse lisice v kakršnikoli basni vsaj nekoliko strahopetne). Jež jih poduči, da je imeti zanesljiv in varen dom najpomembnejše na svetu. Lisica pomisli, da je morda le nekaj na tem, drugim živalim pa se zdi to nesmisel in odločijo se, da bodo še naprej skvotale sredi odprtega gozda. Seveda do naslednjega leta vse nespametne živali umrejo ironične in pretirano krute smrti. Lisica in jež, lastnika nepremičnin, pa se še naprej mastita s pečenimi žabami.

Mnogi majhni, a nepričakovani zasuki v uveljavljenih pravilih basenskega pripovedništva so zabavni, vendar Ježeva hiša izstopa predvsem zaradi čudovito narejenih lutk in scen. Živobarven filc ni ravno najpogostejše uporabljani material v stop animaciji, vendar da živalskim lutkam in njihovemu gozdnemu domu toplino.