Lucky?

Južnokorejska avtorica Boyoung Kim s kratkim animiranim filmom Vzvodi (The Levers, 2018) prevprašuje vzgibe človekovih odločitev, ki so v nasprotju z njegovimi etično-moralnimi normami. Zgodba sledi moškemu, ki mu neznanec na ulici ponudi na videz nezahtevno, a dobro plačano službo; delo v štirioglati kontrolni sobi se sestoji iz upravljanja ročic, ki jih je ob znaku utripajoče lučke treba povleči v vnaprej določenem vrstnem redu. Soba ob tem omogoča skoraj popolno izoliranost, saj je z vseh strani, razen tam, kjer so vhodna vrata obdana z rdečimi zavesami, zaposleni pa ob delu nosi slušalke, ki nepredušno zadušijo okoliške zvoke. Šele nenaden izpad glasbe na slušalkah moškega spodbudi, da pogleda izza zavese in se sooči s posledicami svojega dela – okrutno izživljanje nad osebami, ki so prikovane na električne stole, poteg ročice z njihovo zaporedno številko pa jim za zabavo visoke družbe skuri možgane.

Avtorica navdih črpa pri Milgramovemu eksperimentu, poimenovanem po profesorju z Univerze v Yalu Stanleyju Milgramu, ki je na posameznikih preizkušal njihovo pripravljenosti ravnati proti svoji vesti v situacijah, kjer jim oseba z avtoriteto posreduje ukaze. Pri tem na konflikt, ki se odvija v posameznikovi glavi, ne vpliva zunanja prisila, temveč, kot v primeru Vzvodov, dobičkonosnost samega ravnanja. V filmu to ponazarja škatla na sovoznikovem sedežu, na kateri ob dvignjenem palcu, podobnem facebookovemu všečku, piše »Lucky«, s čimer je protagonistov vrednostni sistem zenačen na denar oziroma materialne dobrine, ki jih ta omogoča.

Protagonist z zavestnim nadaljevanjem prihajanja v službo posnema svojega sodelavca, na katerega je sprva gledal sumničavo, in mu sčasoma postaja vse bolj podoben – tako karakterno kot vizualno: kupi si nov športni avto, začne kaditi, klasično glasbo, ki spremlja večji del filma, pa zamenjajo živahnejši ritmi, ki se vse od začetka vrtijo v sodelavčevem avtomobilu. Pomenljiv je tudi detajl, da je ob predvajanju klasične glasbe na avtoradiu pisalo I want to break free, po zamenjavi pa CLOUD OF SMOKE – OBLIVION.

Pri prikazu oblaka dima do izraza prihaja risana animacija z računalniškimi posegi, ki ponazarja beg od realnosti, v otopel svet, kjer tudi morebitna ponovitev napake na slušalkah protagonistu ne more priti do živega, saj se preventivno zaščiti s parom ušesnih čepkov znamke Whatever earplugs. Brezbrižnost, ki se sčasoma naseli animirani svet filma Vzvodi, bi tako lahko povzeli z dialogom delavca in delodajalca: na vprašanje »Bi prišel tudi jutri?« prvi namreč odgovori: »Ne rabiš več spraševati.«