Majina soba

Film režiserke Katje Colje Igor in Rosa (2018) je postavljen v Trst, kjer spremljamo starejši zamejski par z odraslimi otroki. Čeprav Igor (Boris Cavazza) in Rosa (Lunetta Savino) živita pod skupno streho, se že dolgo ne ljubita več. S smrtjo hčerke Maje se soočata vsak na svoj način. Rosa po travmatični izkušnji ne zna več živeti. Prevzame jo obup, depresija. Stisko spremljajo sive barve, ki dajejo občutek praznine. Hčerkina soba sprva zanjo predstavlja veliko oviro. Že sam pogled v temno sobo jo preplavi s čustvi in spomini, ki jo spravijo v jok. Soba se zdi tako prazna, a ob enem neobvladljivo polna. Zelo prisoten je občutek, da v sobi nekaj manjka.

Po določenem času zbere pogum in končno vstopi v sobo. Tako na novo začenja spoznavati sebe in Majo. Nekatere stvari, ki jih odkrije, jo presenetijo, na primer, da je bila v zvezi z žensko. Barve postajajo bolj žive, kar sovpada z dogajanjem, ki ni več tako zamorjeno. Rosa se odslej pogosto zateka v Majino sobo. V enem izmed prizorov v Majini sobi, Rosa pokadi džoint in se ji s tem poskuša približati.

Zgodbo o sprejemanju smrti otroka spremlja tudi zgodba o ponovnem odkrivanju ženstvenosti. Rosa, ki je ujeta v žalost, se ponovno nauči ljubiti sebe in druge. Zdi se, da je ljubezen med Roso in Igorjem zaradi travme izgubljena, a ponovno ju združi prav ta soba.

Skupaj se soočita z izgubo.