Med štirimi stenami
Intimna drama Igor in Rosa (2019) režiserke Katje Colja predstavi življenje zakoncev po smrti hčerke. Žalovanje je prikazano kot nekaj neenotnega, s čimer se vsak spopada na svoj način. Odtujeni par se mora za ponovno združitev soočiti z lastnimi občutji in ljubezen poiskati najprej pri sebi.
Igor in Rosa zaradi bolečine ob izgubi nista zmožna ljubiti sebe in drug drugega. Še vedno živita skupaj, pod isto streho, vendar ju njuna čustvena otopelost ves čas razmejuje. Kadar se pojavita v istem prizoru, ju razmejuje stena, med njima ni nikakršne interakcije, živita v dveh ločenih svetovih. Majhne, klavstrofobične sobice, v katerih prebivata vsak zase, delujejo še posebej zadušljivo, saj so prikazane skozi paleto sivin, živost pa je prizorom odvzeta s pomanjkanjem svetlobe. Prav svetloba ima pomembno vlogo pri izražanju njunih notranjih stanj, v času njune največje bolečine so prizori temnejši, izrisani so le njuni obrisi, ko pa zakonca ponovno vsak po svoje začneta iskati srečo, svetloba postane intenzivnejša, včasih je v kamero zajet celo neposreden vir svetlobe. Svetlejši trenutki so vse pogostejši, ko se Igor in Rosa začneta spopadati z bolečino na način, da si dovolita čutiti.
Rosa je prikazana v procesu redefiniranja, pred hčerkino smrtjo je vlogo mame postavljala na prvo mesto, vloga čuteče ženske pa je bila zapostavljena. V na novo vzpostavljeni situaciji pa je prav soočenje s čutnostjo zanjo ključno, da ponovno odkrije ljubezen do sebe in moža. Sprva statični kadri, ki jih spremlja počasna glasba, dajejo vtis brezizhodnosti, v kateri se je znašla Rosa. Zaporedni prizori Rose, zaprte med štiri stene, so si med seboj podobni, tako kot dnevi, ki jih Rosa preživlja. Turobna cikličnost se prekine, ko odkrije frizerski salon, v katerem se z vrstnicami pogovarja o lepotah ženske narave. Po dolgem času si dovoli užitka, prizori so naenkrat bolj dinamični, prisoten je smeh, barve pa so bolj žive. Rosa z vzpostavljanjem novih odnosov preseže izolacijo, stene, ki so jo omejevale, pa se dokončno podrejo.
Ljubezen do same sebe in sprejetje lastne narave je za Roso ključna pri izkazovanju ljubezni do moža. S tem ko Rosa odkrije, da je najprej ženska, ki si dovoli čutiti, postopoma preboleva bolečino ob izgubi in na ta način začne obnavljati odnos z možem.