Mešanica vsega z lahkim prehodom

Slovensko-italijanski film Igor in Rosa (2019) režiserke Katje Colje je na trenutke žalosten, nato smešen in še napet. Preprosta zgodba ima tudi skrite pomene, dogodki v filmu se lepo povezujejo. Par, ki po smrti njune druge hčerke ni nikoli ponovno zaživel, se prebija skozi to težavno obdobje, ki ga zarisujejo sivi, temačni toni in žalostna, mirna klavirska glasba. Nelagodje vzbuja željo po spremembi, po nečem pozitivnem in izboljšavi.

Trenutki napetosti med parom, ki jih pospremi Igorjev povzdignjen glas, se izmenjujejo z vložki italijanskega humorja, Film vzbudi tudi veliko temnih in žalostnih občutkov, ko sta vidna strah in preplašenost, ki ga kaže Rosa, ko ne upa vstopiti v sobo preminule hčerke, kjer bi lahko našla kaj, kar bi ji še poglobilo bolečino. S tem ko se zbliža z lastnico frizerskega salona v mestu, se vedno bolj odpira življenju. V njej najde nekoga, ki jo spominja na hčer in s katerim se lahko sproščeno pogovarja. Najde tudi način, kako se spopasti s tistim, kar je v sobi.

Na drugi strani je Igor. Kot moški skriva čustva v sebi. Sam se ne boji hčerine sobe,  temveč se oklepa jadrnice, ki jo je imela zelo rada in s katero je bila na morju tisti večer, ko je izgubila življenje. Ko se loti prenavljanja, se stvari pričnejo obračati. Ko jadrnico podari svojemu prijatelju, začuti olajšanje. Poroka njune druge hčerke ju ponovno združi. Občutek radosti ponazorijo svetlejše barve, smeh in veselje.

Film pozitivno preseneti s preprostostjo in preseže temačnost, sicer dokaj značilno za slovenski film.