Nagačena ljubezen

Soma (2019) je kratka študijska stop animacija v tehniki plastelin, ki je nastala v režiji Sandre Jovanovska. Zgodba se vrti okoli dveh bitij, ki sta postavljeni v alternativno reciklirano vesolje. Ukvarja se s tematiko drog in odvisnosti od le-teh. Pri tem predstavi celoten proces odvisnosti in ga postavi v »svet brez sten«.

V filmu spremljamo lik mesarja in lik nagačevalca. S tem je vzpostavljeno nasprotje med nekom, ki dekonstruira, in nekom, ki sestavlja. Mesar nagačevalcu proda drogo kot zdravilo za njegovo bolezen. Droga, od katere nagačevalec postane odvisen, je narejena iz teles bitij. Na to kaže tudi naslov in ime droge Soma, ki v grščini pomeni telo.

Nagačevalec se zaljubi v lutko, ki jo ustvarja po svojih idealih. Iz kepice plastelina recimo izoblikuje njen obraz. A lutka oživi le, ko nagačevalec jemlje drogo. Njegov trip je predstavljen s predmeti, ki se podvajajo in rotirajo, s čimer doseže psihedelični učinek. Vizija lutke, hitro izmenjavanje podob in utripanje svetlobe dajejo občutek halucinacij. Večkrat se v tripu pojavijo podobe živali, ki nakazujejo povezavo med nagačevalcem in mesarjem.

Dogajanje je postavljeno v svet, ki je po besedah avtorice navdahnjen z estetiko grdega. To je dosegla z reciklirano scenografijo, ki je sestavljena iz različnih manjših predmetov, na primer žičk, sponk, trakov itd. Avtorica se pogosto poslužuje ready-madea: predmeti ki jih poznamo, pomenijo nekaj povsem drugega, na primer WC školjka je fontana, ščetka je metla. V filmu je predstavljen svet brez sten, le iz ogrodji. Vsi vedo vse o vseh, a kljub temu veliko skrivajo.

Ko  nagačevalcu zmanjka drog, zanje žrtvuje lutko. Hitro se zave, da je naredil napako, zato se odpravi po njo. A se med hojo za njim udirajo tla, kar pomeni, da ni več poti nazaj in da nikoli več ne bo po starem. Tako film prikaže, kako droge, ki so lutko ustvarile, ji dale podobo in osebnost, zdaj vzamejo nagačevalcu vse, kar so mu ponudile.