Obleka naredi človeka

Politično zborovanje v temačnem distopičnem svetu. Ko na govornico stopi vodja v rdeči uniformi se po dvorani razleže gromek aplavz – ploskajo vsi, razen moža, skritega pod kapuco plašča. Čez nekaj sekund odjekne strel in govorec obleži tleh. Prihitijo stražarji, ki ga nemudoma odnesejo z odra. A prve pomoči ne nudijo telesu, temveč uniformi na njem. Kirurga zašijeta luknje na obleki.

Animirani film Imperium Vacui (2013) je nastal kot diplomska naloga na oddelku eksperimentalnega centra za kinematografijo torinske šole CSC Animazione. V njem režiserja Linda Kelvink in Massimo Ottoni domišljeno predstavita, kako lahko določena ideologija (pre)živi znotraj sistema izven človeških okvirjev. Tako kot človek z obešalnikov v omari izbira svoja oblačila, personificirana uniforma v filmu s kavljev izbira svojega človeka. Izriše se v družbi pereča trdovratnost ideje, ki se, ko je enkrat globoko zakoreninjena v kolektivni spomin, fluidno pretaka naprej. Izklesana vsebina prosto zavzema zmeraj novo formo.

Čeprav režiserja kraja in časa dogajanja konkretno ne določita, scenografija (rdeče zastave s črnim simbolom) namiguje na nacistične simbole. Prikazano okolje, četudi je fiktivna stvaritev, temelje tako vsaj deloma postavi v realnosti in s tem opozarja na zgodovinske dogodke. Z izmišljeno govorico tudi nakaže, da je nevarnost razmaha skrajnih ideologij brezčasna in vseprisotna.

Pomenljiva se zdi tudi izbira tehnike – lutkovna animacija se subtilno preslika v svet, kjer človeka upravljajo sile, ki vlečejo niti iz ozadja. Ujetost posameznika v spone sistema se pokaže v že vnaprej na neuspeh obsojenem dejanju upora zoper karizmatični tip oblasti. Ta upornika kaznuje na najhujši način – ne strpa ga v zapor, ne postavi ga pred strelski vod niti ga ne pošlje na prevzgojo, ampak prevzame njegovo telo. Razčlovečenje je tako popolno.

Zaslepljenost ljudi, ki je na prvem shodu le nakazana, ne pa zares razvidna (obrazi so vidni le do nosu), izstopi na drugem zborovanju, kjer množica z belimi zrkli sprva presunjeno zre v novega »mesijo«, ki ga nato pozdravi z ovacijami. Krog je sklenjen.