Leto po samomoru slikarja Vincenta Van Gogha se družinski prijatelj Armande trudi poiskati naslovnika za Van Goghovo zadnje pismo in se obenem prelevi v neke vrste »zasebnega preiskovalca«. Podobno kot antijunaki v filmih noir sestavlja mozaik slikarjevega življenja, srečuje različne ljudi, ki imajo vsak svojo zgodbo o slikarjevem samomoru. Nazadnje si še sam oblikuje predstavo o bohemskem umetniku.

Z ljubeznijo, Vincent (Loving Vincent, Dorota Kobiela, Hugh Welchman, 2017)

Kot hommage velikemu slikarju film ustvarja občutek, da so Van Goghove slike oživele in pripovedujejo zgodbo o njem. Animatorji so z gibanjem igralcev (na greenscreenu) z ozadji, naslikanimi z oljem, poskušali poustvariti Van Goghove umetnine. Po njih je zasnovana večina prizorov, ki spremljajo Armandejevo zgodbo, pa tudi  protagonisti izgledajo kot slikarjevi portretiranci. Črno-beli flashbacke, ki prikazujejo čas njegovega življenja, so oblikovali po fotografijah iz tistega obdobja. Vsaka drobna poteza čopiča pride do izraza in skupaj z živahnimi barvami ustvari bogato filmsko okolje francoskega podeželja. Minimalna  poteza čopiča na obrazu posameznega lika povsem spremeni čustveno ozračje.