Poletna simbolika

Prvi angleško govoreči film poljskega režiserja Pawla Pawlikowkega Moje poletje ljubezni (My Summer of Love, 2004) je večkrat označen predvsem kot film, ki tematizira ljubezen med dvema ženskama. Kljub temu pa režiser v njem načenja še veliko drugih tematik, kot so (prva) ljubezen, laži, družinski odnosi, družbena razslojenost, pomen denarja, odnos posameznika do religije in pomen religije za posameznika.

Večino tematik Pawlikowski zariše že v prvih minutah filma. V uvodni špici mlado dekle Mona z rdečo voščenko na steno svoje sobe nariše portret ženske. Kljub temu da gre za prizor, ki se pojavi kasneje v filmu, se v nekaj kadrih zasnuje celoten potek zgodbe – Mona se počasi zaljubi v Tamsin, dekle katere podobo je narisala na steno, ta pa jo na koncu zapusti. V totalu sobe, kjer je na steni narisan portret ženske in na tleh katere sedi Mona s cigareto v roki, se z isto rdečo voščenko izpiše naslov filma Moje poletje ljubezni. Tako se začrta njeno celotno poletje.

V širokem totalu se po makadamski cesti na motorju spušča Mona. Sledi rez na v travi ležeče dekle, ob katerem leži motor, s čimer skuša Pawlikowski vzbuditi sklepanje, da je dekle umrlo. Režiser se neprestano igra s povezovanjem sosednjih podob za dosego različnih učinkov. Zasliši se rezget konja, Mona odpre oči in zagleda na belem konju sedeče dekle, ki se kasneje predstavi kot Tamsin. Gre za takojšen zaris tematike ljubezni (princ oziroma v tem primeru princesa na belem konju) in tematike socialno-ekonomskih razlik, s katerimi je Anglija prepletena. Na glavo obrnjenem dolgem kadru s Tamsin, ki bo v naslednjih trenutkih na glavo obrnila Monino poletje, sledita hipna kadra Moninega in konjevega očesa. Zdi se, da v Tamsinih očeh Mona in konj zasedata isti položaj. Mono dojema kot hobi, kot popestritev poletja. Ko prideta do razpotja pred hišo Tamsinih staršev, se razideta s Tamsinim povabilom, da jo lahko kadarkoli obišče. Že prej omenjena razlika v družbenem statusu se le še potrdi – medtem ko Tamsin v lahnem galopu odjezdi po travnati poti navzgor, se Mona na starem motorju spusti po pusti asfaltni cesti navzdol do puba, ki ga vodi njen brat.

Režiserjeva komunikacija idej in motivov skozi simbole se nadaljuje skozi celoten film, a niso tako izraziti kot v samem uvodu. Primerjava Mone in konja skozi sosednji podobi se ponovno pojavi, ko Mona prvič obišče Tamsine v njeni počitniški vili. Pawlikowski ob bok postavi kadra na kavču sedeče Mone in konja v ogradi. Oba lika sta na Tamsini levi strani, konj je celo fizično ločen od nje z ograjo, kar nakazuje na Monino ujetost in oddaljenost od Tamsin. A dekleti se kljub temu zbližata. V sosledju treh prizorov Tamsin in Mona vsaka okusita svet druge. V prvem Tamsin pije vino in Mona kadi, v naslednjem obe pijeta vino in v zadnjem obe kadita. Tamsin postane zavetišče, kamor Mona pobegne pred svojim z vero obsedenim bratom. Ta postane spiritualni vodja skupine ter močno nasprotuje njunemu prijateljstvu in ljubezni. Verniki na hribu nad vasico postavijo križ, ki naj bi pregnal zlo iz doline. Pawlikowski v oddaljenem posnetku križa na gori s tovarniškim dimnikom v prvem planu vrne v realnost. Prikaže, da dolini ne vlada Bog, ampak tovarna in njen lastnik oziroma delodajalec. Tako ponovno osvetli razlike med Moninim in Tamsinim slojem.