Postavi se v moje perje

Pri gospe Kokoški (1974) je kratki animirani film kanadske avtorice Tali. Avtorica se je odločila narediti prerez svojega vsakdanjega življenja, zato je svojo zgodbo narisala – lastno družino je upodobila kot kokoške. Tako nastopijo mama Kokoška in njena piščančka, ki nimajo obrazov. Slednje bi lahko simboliziralo ne le kokošje družine, ampak tudi sodobno družino. Kokoške v filmu ne govorijo, spuščajo le čivkajoče zvoke, ki glede na hitrost in barvo tona rišejo njihovo razpoloženje. Barve so nežne, uporabljena je 2D tehnika risanja. Pomembnejši predmeti in kokoške se ves čas »tresejo«, medtem ko ozadje ostaja statično.

Mama kokoš že v prvem prizoru pospravlja stanovanje, sesa in kuha. Piščančka njenega truda ne vidita, nad njeno hrano se zmrdujeta. Mama poskuša na lep način prepričati otroka, da bi jedla, vendar ji po nekaj poizkusih prekipi – od jeze ji dobesedno poči jajce nad glavo. Potem se odloči sinčka, ki je ni ubogal, vreči iz hiše. Na komičen način mu obuje za tanke nožice prevelike škornje in ga odloži pred vhodna vrata. Sinček se iz te lekcije ničesar ne nauči in ko se vrne nazaj v stanovanje, čevlje odvrže na tla. V tem trenutku mama Kokoška jezno »odcepeta« in otroka pusti sama. Piščančka najprej igrata video igrice (kar je kritičen komentar tudi na otroke današnje družbe), ko pa napravo pokvarita, se odločita poiskati hrano. Ker ne znata odpreti pločevinke, stečeta iskat mamico, ta pa se skriva na drevesu. Otroka sta nerodna, saj se prevračata in izgubljeno tekata naokoli. Prav tako si ne znata obuti čevljev ali zapeti hlač, kar zopet deluje komično. Na koncu jima mama najprej pomaga, nato pa izleže še eno jajce. Otroka ji pomagata skrbeti za novega bratca in končno uvidita, kako težko je skrbeti za takšnega malega piščančka. Šele ko se postavita v Kokoškino perje, začneta ceniti njen trud in delo.