Mlado dekle Parvana prebiva v Kabulu pod talibanskim režimom. Dnevno izkuša stroga pravila ženskega obnašanja – iz hiše gre lahko le v moškem spremstvu, v trgovini ji ne smejo postreči itn. Pred časom ji je umrl bratec, beg iz vsakdanjosti ji ponujajo zgodbe, ki jih pripoveduje oče. Toda ko očeta aretirajo, se družina znajde v brezizhodnem položaju. Da bi Parvana lahko pomagala, si postriže lase in se oblečena v fantovska oblačila poda v iskanje rešitve za njenega očeta.

Parvana – zgodba o neverjetnem potovanju (The Breadwinner, Nora Twomey, 2017)

Film povezuje Parvanin glas v off-u. Pripoveduje pravljico, v kateri se deček Sulejman spopada s pošastmi. Pripoved in dogajanje sta prepletena – tako kot Parvano spremlja travma po bratovi smrti, dečku v pravljici sledi temen stvor. Skozi pripovedovanje zgodbe se Parvana sooči s travmo, hkrati pa zbere pogum, da se vztrajno podaja na ulice in tolče po vratih očetovega zapora.

Tako kot pri svojih prejšnjih animiranih celovečercih Skrivnost iz Kellsa (The Secret of Kells, 2009) in Pesem morja (Song of the Sea, 2014) (likovna zasnova) je pri Parvani – zgodbi o neverjetnem potovanju (The Breadwinner, 2017) Nora Twomey pomen in čarobnost pripovedovanja izrazila z uporabo dveh animacijskih tehnik. Resnično življenje je prikazano s stilizirano risano animacijo, liki so izrisani enostavno, z mehkimi potezami. Pravljica je v tehniki kolaža. Liki so upodobljeni v nerealnih razmerjih (deček je precej manjši od ostalih likov, pošast pa je ogromna), njihovo gibanje deluje elastično, je poudarjeno. V primerjavi z bolj sivim in prašnim odtenkom Parvaninega vsakdana je pravljica prikazana v živih barvah.