Preigravanje nestrpnosti

Igrišče (Korobka, 2016) je mladinski film, ki skozi vrstniške odnose med mladimi prikazuje širšo sliko ruske družbe. Kostja in njegovi prijatelji prihajajo vsak iz svojega družinskega in socialnega okolja. Kar jim je skupno, je strast do nogometa. Svoj prosti čas preživljajo na uličnem igrišču, ki jim je kot drugi dom, saj prihajajo bodisi iz neurejenih družin bodisi se s starši ne razumejo. Osebno izpolnitev najdejo v dokazovanju med vrstniki, četudi morajo biti tu in tam za to pripravljeni prejeti boleč udarec. Raba dinamične kamere vzdržuje napetost, najbolj pa pride do izraza v prizorih nogometne igre.

Generacijske in družbene razlike postopoma zarisujejo konflikt med mladostniki in starši na eni ter domačini in tujci na drugi strani. Kostja se s priseljencem Damirjem dogovori, da se bosta njuni klapi pomerili na tekmi, zmagovalcu bo pripadlo igrišče, poraženec pa nanj ne bo smel več stopiti. V tekmo mladih se s svojimi predsodki kmalu vmešajo starši – Kostjin oče meni, da se Rusi drugim narodom na »svoji zemlji« ne rabijo dokazovati, Damirjevega očeta pa skrbi za sinovo profesionalno pot, v katero je vložil veliko truda – denarja. Razlike med skupnostma se odražajo v nerazumevanju in nestrpnosti, mestoma celo rasizmu. Režiser Eduard Bodukov s prikazom igrišča med dvema naseljema – na eni strani so socialistični bloki, na drugi pa moderne stolpnice – domiselno nadgradi nasprotujoča si pola.

Da mladim za predsodke staršev ni mar, najlepše odraža njihova želja, da se potrdijo na nogometnem igrišču, ki predstavlja prostor, kjer narodnost, barva kože ali vera nimajo pomena, saj je spretnost z žogo edino, kar šteje.

Univerzalno spoznanje, da je predsodke moč preseči le s sodelovanjem, pride do izraza, ko obe sprti skupini stopita skupaj v dobro višjega cilja – ohranitve igrišča kot družbene lastnine vseh. Zdi se, da želi film pokazati oziroma dokazati, da je včasih potrebno podreti stare temelje, da se lahko gradi na novo.