Preseganje žanrskih konvencij
Film Nož v srce (Un couteau dans le coeur, 2018) francoskega režiserja Yanna Gonzaleza že z naslovom nakazuje, da pripada grozljivki, srhljivki ali kakemu drugemu »cenenemu« žanru. Prisotnost pornografije in umorov v kombinaciji s pretiranim, tako rekoč kičastim vizualnim slogom, ki spominja na italijanske grozljivke sedemdesetih let, ta vtis le še ojača. Podobno je z zgodbo, ki je postavljena v Pariz leta 1979. Anne (Vanessa Paradis) je producentka nizkoproračunskih gejevskih trdoerotičnih filmov. Rutino nje in njene ekipe iz neznanega razloga zmoti maskiran morilec, ki ne bo odnehal, dokler ne bo pobil vseh do zadnjega.
Nož v srce ima nekaj, kar ga zelo jasno ločuje od podobnih pljunkov v obraz spodobnosti, in povzroči, da ga ne smemo klasificirati kot giallo ali slasher, temveč kot dramo. Protiutež popačeni pornografiji in brutalnim umorom nudi element, ki je prisoten vseskozi, a na veljavi pridobiva postopoma: po vsej verjetnosti je precej pripomogel k nominaciji za zlato palmo. Gre za protagonistkin ljubezenski odnos z Lois (Kate Moran). Ni jasno, kako se je začel ali kaj ga je pogubilo, jasen je le njegov neznanski vpliv na glavno junakinjo. Ko v drugi polovici filma ekipa iz strahu pred morilcem začasno preneha z delom in se ozračje nekoliko umiri, tempo pa upočasni, omenjen odnos še dodatno pridobi na veljavi. V neverjetni ironiji usode se izkaže, da Anne in moškega, ki jo ogroža, pestijo podobne težave: homoseksualno razmerje, v katerega se je v mladih letih spustil morilec, njegovemu očetu milo rečeno ni ugajalo, zato je poskušal ubiti sinovega ljubimca in sina samega, pri čemer mu je uspelo prvo, ne pa tudi drugo.
Mnoge detektivke s primesmi grozljivega razlog za morilčevo vedenje najdejo v travmi iz otroštva, toda tisto, kar pričujoč film loči od večine drugih predstavnikov žanra, je ob iskrenosti in prepričljivosti vez med protagonistko in antagonistom. Negativčevo neusahljivo željo po ubijanju homoseksualnih moških bi bilo vsekakor mogoče pripisati travmi iz mladosti. Travmo, ki je vsaj približno podobna, je doživela tudi Anne, le da pri njej histerija ni prerasla v slo po ubijanju. Koliko natanko je manjkalo?